Načrtno nad predsodke
Sodobna ženska, razpeta med delovnimi in zasebnimi obveznostmi, je formalno enakovredna in enakopravna moškemu, a okolica in družba ne preverjata, koliko ji je to v praksi priznano, še manj, zakaj se pojavlja ločevanje po spolu, ko gre za vrednotenje dela, vsiljevanje vlog in do izkrivljanj.
Odgovore, zakaj je tako, iščejo s pomočjo posebnega projekta, ki poteka na južnem Primorskem in ga bodo sklenili oktobra.
Gre za projekt Opolnomočenje žensk v premagovanju duševnih stisk in dekonstrukcija spolno diskriminacijskih konceptov v obravnavi, ki ga izvajajo v koprskem Centru za psihoterapijo in psihosocialno pomoč pod okriljem zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV). Projekt financira nacionalna služba za enake možnosti in evropsko kooordinacijo, izvedbo pa je prevzel koprski ZZV. Izvedbo so prevzele Renata Šribar, Natalija Korent in Saša ribič iz ZZV.
Korentova izpostavlja, da je namen projekta osvetlitev tiste plati duševnih stisk žensk, ki je v družbi povezana z negativnimi ali obremenjujočimi predstavami o ženskah. Za primer omenja splošno pojmovanje težav v menopavzi, pomešanih z dojemanjem ženskosti nasploh. Ob tem se kar vrstijo poljudno-medicinski nasveti, kako za vsako ceno ohraniti vitalnost, ki je že nekaj časa nasploh velika modna muha.
Ženskam okolica, družba, mediji in tudi bližnji vsiljujejo svoje poglede in pričakovanja o ženskosti, ženstvenosti, podrejenosti, podložnosti na vseh področjih in v mnogih okoljih. Ali in kako se to dogaja na južnem Primorskem, naj bi med drugim odgovorili izsledki pravkar začetega projekta.
Korentova o potrebnosti tega projekta med drugim pravi: “Družbeno-kulturne zahteve so se strnile v splošna prepričanja in so ženskam domala vsiljena, saj gre celo že za neko obliko prisile. Vse to vpliva na današnjo žensko in dodatno krepi občutek nezadostnosti. Takšne primere je opaziti na vsakem koraku.”
Sogovornica izpostavlja, da je pomemben vir stisk, ki se zato porajajo v psihi ženske, najpogosteje zakrit, ženske pa se kljub temu pogosto počutijo krivo, ker ne ustrezajo pričakovanjem okolice in družbe.
Projekt naj bi temeljito proučil ta vprašanja. Obsega sklop petih predavanj, delavnic s pogovori z udeleženci in zatem obdelavo vprašanj in spoznanj. Problematiko so razdelili na tri dele - znanstveni (študija spolov in feministična teorija), strokovni (varovanje zdravja in oblikovanje politik) in psihoterapevtski.
“Izvajalke bomo poskrbele za oblikovanje orodij, ki bodo v pomoč zdravstvenemu osebju, pedagoškim delavcem, strokovnjakom v nevladnem sektorju, svetovalkam in svetovalcem v centrih za socialno delo in drugim, ki delujejo na področju duševnega zdravja,” našteva Natalija Korent.
V projektu sodelujejo strokovnjaki, ki aktivno delajo v nevladnih organizacijah, zdravstveni delavci, svetovalni delavci in učitelji iz šol ter drugih podobnih ustanov, študenti Univerze na Primorskem, zaposleni v centrih za socialno delo na južnem Primorskem in še vrsta drugih strokovnjakov. Zajeli so jih v petero delavnic, ki sledijo uvodnim predavanjem. Projekt bo potekal čez poletje, sklenili ga bodo konec oktobra, ko bodo izdali tudi posebno brošuro. JA