Nas bodo pomorili mikroorganizmi?
Mikroorganizmi že od davnine ogrožajo zdravje in življenje človeštva in živalskega sveta. Hkrati se spreminjajo in prilagajajo razmeram. Človek izumlja nove načine odkrivanja in zatiranja, a kaže, da so ta nevidna bitja vselej korak pred ljudmi. Nam grozi pomor človeštva, ker so mikroorganizmi vse bolj prilagodljivi in trdovratni?
Preprečevanje pojava bolezni in obolevanja pri ljudeh ter živalih je znano že iz davnine. Človeštvo je uveljavilo nekaj temeljnih postopkov in metod za preprečevanje pojava bolezni in škodljivega delovanja povzročiteljev bolezni. Odkrilo je niz snovi za boj proti mikroorganizmom in drugim povzročiteljem bolezni.
Razvoj dezinfekcije je zelo napredoval. Gre za nabor različnih postopkov, s katerimi uničujemo ali odstranimo večino mikroorganizmov na površini telesa, predmetov in v prostoru. Vendar z dezinfekcijo ne uničimo vseh mikroorganizmov (to dosežemo s sterilizacijo), zmanjša pa se njihovo število do mere, da ni tveganja za zdravje. Dezinfekcija je namreč postopek za preprečevanje in uničevanje povzročiteljev nalezljivih bolezni, zato jo izvajamo povsod, kjer obstaja možnost, da bi prišlo do izbruha nalezljive bolezni.
Vse odpornejše bakterije zoper nova zdravila
Žal pa praksa dokazuje, da se za človeštvo boj s povzročitelji bolezni ni končal. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v zadnjem poročilu ugotavlja, da se je v mnogih državah po svetu krepko povečala odpornost bakterije klebsiella pneumoniae - glavnega povzročitelja pljučnice in sepse v bolnišnicah.
Ob tem SZO poudarja, da se bo človeštvo, če odgovorni za to ne bodo nemudoma in usklajeno ukrepali na svetovni ravni, začela postantibiotična doba - ko nas bodo že povsem preproste okužbe in lažje poškodbe, ki so bile desetletja ozdravljive, znova začele množično pobijati.
Da je ta grožnja resna, potrjuje podatek, da je že zdaj v mnogih državah pri kar polovici bolnikov neučinkovito antibiotično zdravljenje okužb urinarnega trakta, ki jih povzroča bakterija E coli. Najpogosteje se to pojavlja v Afriki, severni in južni Ameriki, v južni in jugovzhodni Aziji ter na Bližnjem vzhodu.
Problematična je tudi odpornost na tretjo generacijo cefalosporinov - zdravil zoper spolno prenosljivo bolezen gonorejo. Odpornost na zdravilo zanjo so potrdili v Avstriji, Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi, Franciji, na Japonskem, Norveškem, v južni Afriki in tudi v Sloveniji.
Poročilo SZO omenja 114 držav in se osredotoča na sedem različnih bakterij, ki povzročajo najbolj razširjene bolezni.
Znano je, da lahko postanejo bakterije odporne tudi na dezinfekcijska sredstva. Znanstveniki opozarjajo na rezultate raziskave, ki kažejo, da lahko postanejo odporne tudi na nekatera zdravila, ki jim bakterije niso bile izpostavljene. Skupina mikrobiologov iz Nacionalne univerze na Irskem, ki se je preučevala učinke razkužil na bakterijo pseudomonas aeruginosa (ta je v bolnišnicah zelo pogosta), poziva človeštvo, naj nujno izumi nove načine razkuževanja prostorov.
Znanstveniki, ki so v laboratoriju bakteriji pseudomonas aeruginosa dodali večje količine dezinfekcijskega sredstva, so namreč ugotovili, da se je bakterija postala odporna tako na razkužilo kot tudi na antibiotik ciprofloksacin - čeprav sploh ni bila izpostavljena nobenemu zdravilu. Ugotovili so, da je bakteriji uspelo izločiti antimikrobno sredstvo, ki je prisotno v razkužilu in antibiotiku. Hkrati je ta, prilagojena bakterija, spremenila svoj DNK zapis, da jo je slednji avtomatično obvaroval pred antibiotikom.
Zadeva je toliko bolj alarmantna, ker je bakterija pseudomonas aeruginosa prisotna v bolnišnica in pogosto okuži že hudo bolne ljudi. Povzroči lahko več vrst infekcij, še posebej pri tistih pacientih, ki imajo oslabljen imunski sistem (denimo osebe, ki so HIV pozitivne).
Širjenje te bakterije skušajo omejiti z dezinfekcijo prostorov, če pa je razkuževanje neuspešno in bakterija okuži pacienta, ga začnejo zdraviti z antibiotiki. Bakterija, odporna na vse znane načine preventive in kurative, bi lahko ogrozila življenja bolnikov.
Poziv stroki in znanosti
Zato SZO posebno pozornost namenja pomembnosti pravilne in razsodne uporabe dezinfekcijskih sredstev, saj bi le tako lahko kar se da omejili širjenje odpornih bakterij.
Če na svetovni ravni kmalu ne bodo odrejeni pomembni ukrepi za izboljšanje prizadevanj glede preprečevanja okužb in če človeštvo ne bo spremenilo načina proizvodnje, predpisovanja in uporabe antibiotikov, se bomo začeli pogrezati v bolezni, kar je za človeštvo lahko pogubno.
JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.
