Nasilje nima kaj iskati v zdravstvenih ustanovah
Minuli ponedeljek smo obeležili dan urgentne medicine. Ob tem Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da so podnebne spremembe trenutno največja grožnja zdravju človeštva. Mednarodni dan urgentne medicine pa je bil letos posvečen tudi osveščanju o stopnjevanju nasilnih dogodkov v zdravstvu, ki se na žalost največkrat pojavljajo prav v urgentnih centrih.
“Podnebne spremembe vplivajo na zdravje ljudi na različne načine, vključno s povečanjem števila smrti in bolezni, ki so posledica vedno pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, nevihte in poplave, motnjami v prehranskih sistemih, porastom bolezni, ki se prenašajo s hrano, vodo in žuželkami, ter težavami z duševnim zdravjem,” so poudarili pri WHO.
Poleg opozarjanja, kakšne posledice imajo klimatske spremembe na naše zdravje, pa je bil mednarodni dan urgentne medicine letos posvečen tudi osveščanju o stopnjevanju nasilnih dogodkov v zdravstvu.
S kričanjem zahteval takojšnjo obravnavo, kasneje grozil po telefonu
V začetku letošnjega leta je eden od spremljevalcev bolnega otroka z brco v vrata nasilno vstopil v ambulanto pediatričnega urgentnega centra in s kričanjem verbalno napadel osebje ter zahteval takojšnjo obravnavo, kasneje je po telefonu zagrozil, da se bo vrnil in vse postrelil.
Zaradi stopnjevanja nasilnih dogodkov v zdravstvu, na katere družba ni našla pravega odgovora, so organizirali kampanjo “Ne! Nasilju v zdravstvu”, s katero se zavzemajo za spremembo kazenske zakonodaje, ki bi vsem zaposlenim v zdravstvu dodelila status uradnih oseb, nasilje pa bi se preganjalo po uradni dolžnosti.
Za varno delovno okolje
Slogan “Ne! nasilju v zdravstvu” pošilja jasno sporočilo, da v zdravstvenih ustanovah ni prostora za nasilje. Varno delovno okolje je pogoj za kakovostno obravnavo pacientov, ki si zaslužijo mirne in strokovne zdravnike, reševalce, medicinske sestre, administratorje, strežnice in vse ostale, ki pomagajo pri njihovi oskrbi.
Pobudo podpirajo osrednje organizacije, ki predstavljajo zaposlene v zdravstvu, poleg predlagateljev (članic Zdravniške zbornice Slovenije) tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Lekarniška zbornica Slovenije. Pridružujejo se ji sindikati in stroka. Tako široka podpora kaže, da pobuda izhaja iz resničnih potreb in stisk vseh zdravstveni delavcev in sodelavcev.