Navodila za obnašanje v vročini
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so znova predstavili navodila za obnašanje v vročini. Nina Pirnat z NIJZ je med drugim nanizala ključna priporočila za ravnanje ob onesnaženosti zraka z ozonom, za varno kopanje, obiskovanje gora ter ukrepanje ob ugrizu kače ali najdbi klopa.
V najbolj vročem delu dneva raje ne hodimo na plažo. Če pa že, se vsaj ustrezno zaščitimo pred žgočim soncem.
Foto: Petra VidrihDolgotrajna vročina lahko povzroča nelagodje, slabo počutje, motnje spanja, poslabšanje kroničnih bolezni, dehidracijo, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, tudi omedlevico in v najhujšem primeru vročinsko kap, je na včerajšnji novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) znova pojasnila predstojnica centra za zdravstveno ekologijo NIJZ Nina Pirnat.
Zato je ob takšnem vremenu pomembno omejiti fizične aktivnosti v najbolj vročih delih dneva in prostore zračiti ob jutranjih urah. Ključna je tudi izbira primernih oblačil, uživanje zadostne količine vode z elektroliti in izogibanje alkoholu. Na NIJZ vsem svetujejo tudi, da nosijo sončna očala, pokrivala, se zaščitijo pred UV žarki in spremljajo vremenske napovedi in opozorila.
Onesnaženost zraka z ozonom
V poletnem času lahko pride tudi do onesnaženosti zraka z ozonom. Plin lahko draži dihala, očesne veznice, povzroča pa lahko tudi utrujenost in nemir. Bolj ogroženi so otroci, starejši, ljudje z astmo, bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, drugimi pljučnimi boleznimi in boleznimi srca ter delavci na prostem.
Nina Pirnat vsem svetuje, da se ob povečanih vrednostih ozona med 13. in 17. uro ne zadržujejo na prostem, redno spremljamo komunikacije Arsa o opozorilnih vrednostih ozona, prostore zračijo le v jutranjih urah in omejijo telesno intenzivne aktivnosti na prostem.
Odgovorno kopanje le v preverjenih vodah
Na NIJZ opozorjajo, da nekatere površinske vode niso primerne za kopanje. Nivoji jezer in rek se ob trenutnih sušnih razmerah izrazito zmanjšujejo, zato se lahko v nekaterih vodah koncentrirajo mikroorganizmi, kemične snovi, cianobakterije in druga onesnaževala. Na NIJZ prebivalcem svetujejo, da se kopajo zgolj na območjih, kjer Arso spremlja kakovost kopalne vode. V Sloveniji je to na 49 odsekih različnih rek, jezer in morja.
Na seznamu kopališč, kjer izvaja monitoring Arso, so kopališča na morju, na Blejskem in Bohinjskem jezeru, Šobčevem bajerju ter rekah Krki, Kolpi, Idrijci, Nadiži in Soči. Trenutno na vseh mestih meritve kažejo, da so vode skladne s priporočili NIJZ. Zemljevid je dostopen na: sta.si/q99gC8.
Med mesti, kjer izvaja monitoring Arso, sicer ni Velenjskega jezera, so pa z občine Velenje včeraj sporočili, da so v jezeru odkrili cianobakterije, zato svetujejo previdnost.
Med kopanjem je treba otroke vedno nadzorovati
Nina Pirnat je staršem svetovala, da med kopanjem nadzorujejo majhne otroke, ki pogosto požirajo vodo. Svetuje jim tudi, da otroke primerno zaščitijo pred UV žarki in jih po plavanju stuširajo. Otroke morajo nadzorovati tudi pri uporabi napihljivih igral in toboganov. Nekatere kopalke izrazito drsijo in otroci pri dričanju dosegajo izjemne hitrosti, pri tem pa se lahko poškodujejo.
Za varen obisk gora
V poletnem času se poveča tudi obisk gora. Pohodniki si morajo zapomniti, da je za obisk ključna ustrezna telesna in psihična pripravljenost, tja pa se naj odpravijo le, če so zdravi. V gorah je običajno hladneje, višji pa je tudi UV indeks.
Zato ob obisku na NIJZ svetujejo uporabo zaščitne kreme, očal, pokrival, primerne obutve in oblačil. Ključno je, da pohodniki poskrbijo tudi za zadostno količino vode z elektroliti, opremo za prvo pomoč in naglavno svetilko.
Ob ugrizu kač ran ne režemo, izsesavamo ali prevezujemo
V letošnjem poletju je bilo tudi nekaj ugrizov kač. Če se to zgodi, na NIJZ vsem svetujejo, da mesto ugriza očistijo, pokrijejo in hladijo. Če se le da, prizadeti del telesa imobilizirajo in pokličejo 112.
Ran nikoli ne režemo, izsesavamo ali prevezujemo. Če kača osebo ugrizne v roko, je pomembno, da z nje odstrani nakit in uro.
Najučinkovitejša zaščita pred klopi so primerna oblačila in repelenti
V gozdu, ki je postal v času visokih temperatur priljubljeno zatočišče, so tudi klopi. Pred njimi se je pomembno zaščititi s svetlimi oblačili, dolgimi rokavi in stisnjenimi hlačnicami. Ključna je tudi uporaba repelentov.
Po vrnitvi domov je pomemben temeljit pregled kože, še posebej na kolenih, pazduhah in okoli pasu. Pri odstranitvi klopa s pinceto primemo čim bližje koži, ga enakomerno izvlečemo in kožo nato razkužimo. Predel opazujemo še približno 14 dni. Če se nam na mestu pojavi obročast izpuščaj, obiščemo zdravnika. •