Ne izzivajte sončarice
Ne le na plaži, tudi na domačem vrtu, na njivi ali na daljšem sprehodu ob sončni pripeki lahko staknemo sončarico. Gre za resno, celo usodno nevarno bolezen, ki lahko doleti majhne otroke in odrasle. Zato je treba poleti tudi glavo vedno zavarovati z dovolj velikim in zračnim pokrivalom.
Gre za resno bolezen, ki je posledica prekomerne izpostavljenosti nezavarovane glave soncu.
Hkrati s pripeko smo poleti tudi pod udarom visokih temperatur ozračja, kar že samo po sebi izčrpava organizem. Če pa se močni pripeki in vročini pridružuje še visoka vlažnost v ozračju, telo stežka ali pa sploh več ne zmore samo primerno uravnavati telesne temperature. To velja še zlasti za majhne otroke, ostarele in kronične bolnike. V takšnih okoliščinah najpogosteje izbruhne toplotni udar.
Resna bolezen
Gre za zelo resno bolezensko stanje, zato je nujna zdravniška pomoč. Zdravniki namreč opozarjajo, da pride v takšnem primeru zaradi občutno zvišane telesne temperature do motenj pri delovanju več življenjsko pomembnih mehanizmov (od srčnega ritma do dihanja), ki lahko povzročijo tudi zelo hude posledice, v nekaterih primerih pa privedejo celo do smrti.
Kakšni so najpogostejši znaki, da gre za sončarico? Zdravniki sicer omenjajo, da je oblik sončarice več, potek obolenja je odvisen tudi splošne kondicije organizma, starosti človeka in še od vrste drugih dejavnikov.
Nekaj najbolj značilnih pokazateljev, da gre za sončarico, pa je skupnih pri večini obolelih - obilno potenje ali mrazenje, vrtoglavica, glavobol (ta je lahko tudi zelo močni) in slabost.
Telesna temperatura se lahko občutno poviša in narase celo do 40 stopinj Celzija, utrip srca je pospešen, prav tako tudi dihanje. Koža je običajno pordela (zlasti na obrazu) in suha, nekaj kasneje pa bledikava. Oboleli je zmeden, včasih tudi teže govori. V hujših primerih lahko nastopi tudi nezavest.
Pred nastopom sončarice se pojavijo tako imenovana vročinska izčrpanost, ki se najpogosteje pokaže v obliki zelo velike splošne utrujenosti. Spremljajo jo bledica, lahko še bruhanje, obilno potenje in krči v spodnjih ter zgornjih okončinah.
Poiščite zdravniško pomoč
Kako ukrepati? Splošen nasvet zdravnikov narekuje, da je treba čim prej telesno temperaturo zbiti na normalno raven.
Zato je treba bolnika takoj sleči do spodnjega perila, ga namestiti v hladen prostor in mu podložiti glavo. Če je možno, ga ohladimo v hladni vodi ali pa vsaj ovijemo v hladne brisače ali rjuhe. Mokre hladne brisače polagamo tudi na zatilje.
Če je bolnik pri zavesti, naj pije po požirkih veliko tekočine. Najprimernejša je navadna pitna voda. Nemudoma je treba poklicati zdravniško pomoč oziroma bolnika odpeljati v ambulanto.
Preprečite sončarico
Še zlasti pa je treba že vnaprej preprečiti, da bi se sončarica sploh pojavila. Zato je treba v poletni vročini vselej, preden se podamo na sonce, primerno zavarovati glavo in vrat (predel zatilja). Na glavo si posadite primerno veliko in zračno pokrivalo (klobuk s širokimi krajci ali čepico, ki ima tudi zaščito za zatilje.
Ves čas moramo po požirkih piti veliko navadne vode. To je še posebej pomembno, če se v vročini fizično naprezamo in tudi, ko je vlažnost ozračja zelo visoka. Tedaj se namreč telo odzove na te spremembe z obilnim potenjem, zato moramo s potenjem izgubljeno tekočino sproti nadomeščati s pitno vodo.
Sončarica nastane zaradi neposrednega močnega delovanja sončnih žarkov na glavo in zatilje. Ob tem pride do močnega dotoka krvi v možganske ovojnice in možganovino in do motnje pri uravnavanju telesne temperature v možganskih centrih. Zato nastopijo motnje oddajanja toplote in skokovit porast telesne temperature. Sončarici pogosto botruje dolgo ležanje in spanje na soncu, dolgotrajna igra na pripeki, še zlasti tik ob vodi, lahko pa tudi vožnja v razgretem avtomobilu v hudi vročini.
Še posebej občutljivi so v pripeki in hudi vročini starejši ljudje in majhni otroci, saj oboji ne zmorejo primerno uravnavati telesne temperature, moten pa je tudi občutek za žejo.
Starejši in ljudje, ki imajo kronična obolenja (zlasti bolezni srca, ožilja in kronične presnovne bolezni), naj ostanejo tedaj, ko je temperatura ozračja višja od 25 stopinj Celzija, v hladnem zaprtem prostoru. Fizične aktivnosti naj opravijo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, nikakor ob pripeki, četudi bi ta opravila počeli v senci.
Tudi prehrana naj bo prilagojena vročini, zato mora biti lahko prebavljiva. Še pomembneje pa je, da v vročini ne pijejo alkoholnih pijač.
Tudi majhni otroci naj čez dan ostanejo v ohlajenih prostorih in v senci. Če jih že morate peljati po soncu, poskrbite, da bodo imeli na glavi primeren klobuček in da jih ne boste izpostavljali soncu. Pri roki imejte tudi neoslajen mlačen čaj ali mlačno vodo, ki naj ju otrok ves čas pije po požirkih.
Zdravniki dodajajo še opozorilo o pomenu zdravniške pomoči. Sončarica lahko, če je ne zdravijo, botruje poškodbam ledvic, srca, mišic in jeter.JA
