Ne odlašajte s pregledom
Rožnati oktober, svetovni mesec boja proti raku na dojki, ozavešča javnost o tej bolezni, ki napada zlasti ženske, pa tudi moške. Akcije in predavanja se ves oktober vrstijo po vsej državi. Pripravljajo jih regionalna društva za boj proti raku, skupine za samopomoč in združenje Europpa Dona. V Sloveniji za rakom na dojki vsako leto zboli več kot 1200 žensk po 60. letu, vendar vse bolj tudi mlajši ljudje.
Več kot 1200 slovenskih žensk vsako leto zboli za rakom na dojki. Še vedno le polovica obolelih pride na pregled k zdravniku, ko je bolezen omejena le na dojko, deset odstotkov bolnic pa šele, ko je rak že razsejan po telesu. Bolezen vsako leto terja 400 življenj.
Zato si slovenska Zveza društev za boj proti raku, skupine za samopomoč in združenje Europa Donna prizadevajo prosvetljevati ljudi o tem raku in jih spodbuditi, naj gredo pravočasno na pregled.
Na Onkološkem inštitutu opozarjajo, da je tega raka vse več, so pa po regijah razlike glede pogostosti pojavljanja, na kar vplivata tudi življenjski slog in skrb za zdravje.
V Sloveniji še vedno na vseh območjih ni zaživel nacionalni presejalni program za raka na dojki, imenovan Dora. Po vsej državi naj bi se razširil do leta 2020. Njegov cilj je zmanjšati umrljivost zaradi raka na dojki za 25 odstotkov.
Predsednica Europe Donne Mojca Senčar izpostavlja, da je ta rak dobro ozdravljiv, če ga odkrijejo zgodaj. Več bi zase lahko naredile tudi ženske same z bolj zdravim načinom življenja in skrbjo za svoje zdravje.
Pojdite na pregled
Veliko prezgodnjih smrti bi lahko preprečili s pravočasnim pregledom, dodaja citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič iz izolske bolnišnice. “Rožnati oktober je poziv vsakomur, naj poskrbi zase, za svoje zdravje.”
Čeprav Rožnati oktober obeležujemo že 16 let, se obolevnost za tem rakom povečuje, saj mnogi tudi, ko zaznajo tumor, odlašajo s pregledom. “Ko ženska opazi in otipa v dojki sumljivo zatrdlino, mora takoj k zdravniku,” svetuje Vrh Jermančičeva.
Pregled z mamografom je dokaj preprost način odkrivanja tega raka. Tudi zdravljenje je vse uspešnejše. Še vedno pa je ta rak najpogostejša vrsta raka pri ženskah. V preteklosti so najpogosteje obolevale ženske po 50. letu starosti, zadnja leta se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših od 40 let. Tudi v Evropi je to eden najpogostejših rakov - okrog 29 odstotkov vsega raka pri Evropejkah.
Društvo Goriška proti raku je minuli teden soustanovilo Društvo proti raku na dojki Posočje. Jutri se bo v Novi Gorici sestanek strokovne skupine za uvedbo Dore na Goriškem. Predavanja in delavnica samopregledovanja dojk bodo v petek v Komnu, 14. oktobra v Mirnu, 17. oktobra v Ajdovščini in 21. oktobra v Solkanu. V soboto bo v Novi Gorici tek in hoja upanja.
Od diagnoze do zdravljenja
Zdravniki uporabljajo različne metode diagnosticiranja bolezni. Vrh Jermančičeva pravi: “Izkušen zdravnik lahko že z otipom prepozna sumljive spremembe, pregleda tudi bezgavke v pazduhi in nad ključnico. Mamografija je temeljna slikovna preiskava dojk - rentgenska slika (mamogram) loči bolezenske spremembe od normalnega tkiva dojke.”
Raka lahko do neke mere preprečimo z zdravim življenjskim slogom - ne kadimo, se primerno in zdravo prehranjujemo, skrbimo za telesno zdravje s pomočjo fizične aktivnosti, ne pretiravamo s sončenjem, ne tvegamo v spolnosti in se zlasti izogibamo stresu.
Ultrazvok je dopolnilna slikovna preiskava. Pri opredeljevanju sprememb v dojki včasih bistveno pripomore tudi preiskava z magnetno resonanco. V napredovalem stadiju raka sledi še scintigrafija skeleta zaradi morebitnih metastaz na kosteh. Za potrditev diagnoze je nujna natančna preiskava tumorskih celic in tkiva, ki jih odvzamejo z igelno biopsijo in pregledajo z mikroskopsko preiskavo. “Tako določimo lastnosti tumorja. Rezultati so pomembni za napoved poteka bolezni, zlasti pa za izbiro najustreznejšega načina zdravljenja,” opisuje citopatologinja.
Sledi ocena, kako se bo tumor odzval na posamezno vrsto zdravljenja. “Ob tem so pomembni hormonski in receptorji za epidermalni rastni dejavnik HER2 pred začetkom zdravljenja. Okrog štiri petine rakov na dojki je hormonsko odvisnih,” našteva sogovornica. Strokovnjaki se odločajo na podlagi izvidov: “Ti so podlaga za določitev prave vrste terapije za posamezno vrsto tumorja.”
V primeru raka je nujna operacija na dojki (delna ali odstranitev v celoti), ki jo spremljata dopolnilno sistemsko zdravljenje s kemoterapijo in hormonska terapija.
Vsaka ženska naj si vsak mesec do menopavze dojke pregleduje deseti dan po začetku menstruacije, kasneje na isti dan v mesecu. Pregledati in pretipati mora obe dojki, pozorna naj bo na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk, barvi kože, bradavice ... Ob vsaki spremembi naj gre k zdravniku.
Dejavniki tveganja
Med dejavniki tveganja so poleg spola še starost in genska nagnjenost. Dodaten dejavnik je dolgoletna uporaba kontracepcije pred prvim porodom; pogost je pri ženskah, ki nikdar niso rodile ali je bil prvi porod pozno, imajo malo otrok in niso dojile. Velik dejavnik tveganja je dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v pomenopavzi.
Svoje prispevajo še stres, kajenje, nezdrava hrana, debelost, pitje alkohola. Sodobne ženske z odgovornim delom in skrbjo za družino so zaradi stresa bolj izpostavljene tveganju. Stres poruši odpornost organizma, imunski sistem, botruje hormonskim spremembam.
Rak na dojki se običajno pojavi v obliki neboleče zatrdline. Lahko se pojavijo spremembe v obliki dojke in udrtost bradavice. V nekaterih primerih se pojavi izcedek iz bradavice. Raka na dojki lahko nakazuje sprememba v barvi in nagubanosti kože dojke, tako imenovana pomarančasta koža.
Do nedavna predsednica Obalnega društva za boj proti raku in aktivna strokovna vodja skupine za samopomoč žensk po operaciji raka na dojki (deluje v izolski bolnišnici) se Jadranka Vrh Jermančič sooča z rakavimi bolniki, ko izvedo za diagnozo, in s tistimi, ki se po operaciji skušajo pobrati. “V ambulanti tu in tam srečujem ženske z napredovalim rakom - prišle so pozno zaradi strahu, včasih tudi zaradi nevednosti. Še vedno nekatere menijo, da ta rak spremlja zanesljiva smrt. Pa gre le za neko novo pot, ki večidel vodi v ozdravitev in celo v kakovostnejše življenje po prestani preizkušnji,” poudarja Vrh Jermančičeva. “K sreči je vse več tudi žensk, ki zaslutijo, da je nekaj narobe in pridejo takoj na pregled.”
Skupine za samopomoč so namenjene poleg teh bolnic še vsem bolnikom z različnimi vrstami raka. Delujejo v Izoli, Kopru, Postojni in Novi Gorici.
JASNA ARKO
