Ne zanemarjajte povabil
V tednu boja proti raku je bilo slišati resna opozorila stroke, da postaja rak tudi v Sloveniji vse večji javno-zdravstveni problem. Med Primorci narašča tudi obolevnost za rakom na debelem črevesu in danki, zato v novogoriški enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ljudi pozivajo, naj se udeležujejo sodelovanja v presejalnem programu odkrivanja, imenovanem Svit.
Po podatkih NIJZ v Sloveniji vsako leto za rakom oboli več kot 12.000 ljudi, približno polovica izmed njih pa jih zaradi te zahrbtne bolezni umre.
Rak nikomur ne prizanaša
“V prihodnje lahko predvsem zaradi starajoče se populacije pričakujemo, da bo število na novo obolelih za rakom samo še naraščalo,” opominja doc. dr. Marko Vudrag, predsednik društva Goriška proti raku in predstojnik novogoriške enote NIJZ. “Obolevnost za rakom na debelem črevesu in danki pa je na severnem Primorskem najpogostejša rakava bolezen.”
V Sloveniji so med najpogostejšimi vrstami raka poleg raka na koži (brez melanoma), še rak na prostati, pljučih in dojki, ob njih pa še rak debelega črevesa in danke. Prav obolevnost za slednjim je že na drugem mestu med vsemi rakavimi boleznimi. Vsako leto za njim na novo zboli več kot 1600 ljudi, okoli 700 jih umre.
Ta rak je tudi po svetu vse pogostejši, za njim na leto zboli več kot 1,3 milijona ljudi, umre pa jih okrog sedem tisoč. Pred dvema letoma so v Evropi za to vrsto raka najpogosteje obolevali na Slovaškem, Madžarskem, Danskem in Nizozemskem, najmanj pa v Grčiji in Albaniji. Slovenija je bila na sedmem mestu.
Na udaru ljudje v zrelih letih
V Evropi in pri nas za to vrsto raka obolevajo večinoma ljudje, stari več kot 50 let, a se bolezen pojavlja tudi med mlajšimi. Vse pogostejša je pri moških. Ob določitvi diagnoze je največ bolnikov starih od 50 do 75 let.
“Ta vrsta raka je ozdravljiva, a le, če jo odkrijejo v dovolj zgodnjem stadiju. Žal pa jo pri vse ljudeh odkrijejo v napredovali in metastatski obliki bolezni (več kot v 80 odstotkih), ko je zdravljenje za bolnika daljše in zahtevnejše, izidi zdravljenja, kakovost življenja in preživetje pa slabši,” našteva sogovornik.
Odzovite se Svitu
K boljšemu odkrivanju raka in predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki prispeva nacionalni program Svit, presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Vendar pa se nekateri na povabilo k sodelovanju še vedno ne odzivajo. Na Goriškem so sicer, v primerjavi z nekaterimi drugimi območji v državi, dokaj vestni, saj so lani zabeležili kar 62,85-odstotno udeležbo in s tem postali najboljša regija v državi glede sodelovanja v Svitu.
Po uradnih podatkih je lani na Goriškem 411 ljudi prvič opravilo koklonoskopijo. Z njo so odkrili 16 primerov raka na debelem črevesu in danki (3,9 odstotka). Pri 98 ljudeh (23,8 odstotka) so odkrili napredovali adenom, ki pomeni večje tveganje za pojav raka.
“Pa vendar je bil lanski odziv na našem območju nekoliko skromnejši kot predlani,” opozarja Vudrag. “Zato je naše društvo v vseh občinah v regiji ob tednu boja proti raku pripravilo poseben poziv ljudem, v katerem smo posebno pozornost namenili prav tej vrsti raka, ki je na našem območju glede obolevnosti na prvem mestu med vsemi vrstami raka.”
Program Vadi rad
Vudrag ob tem omenja še, da so društvo, goriška enota NIJZ, šempetrska bolnišnica in ljubljanska fakulteta za šport na tem območju pripravili tudi poseben projekt vadbe, imenovane Vadi rad. Program je namenjen bolnicam z rakom na dojki. “Te bolnice so nemalokrat prepuščene same sebi, ko se morajo odločiti za obliko vadbe. Slednja je še kako pomembna, saj tudi s pomočjo telesne dejavnosti vzdržujemo zdravje in se borimo proti razvoju raka,” pojasnjuje sogovornik. “Skupaj s partnerji smo pripravili 12-tedenski program strukturirane vadbe in izdali posebno zgibanko.”
Vsakdo, ki ga ta program zanima, se za pojasnila in gradiva lahko zglasi na društvu ali v goriški enoti NIJZ. JA
