Nepogrešljiv je v času prehladnih obolenj in menopavze
Žajbelj se ponaša s številnimi koristnimi lastnostmi, v obdobju prehladov se običajno spomnimo na grgranje, saj hitro pomiri vnetne procese v ustni votlini in grlu. Deluje pa tudi kot stimulans, blago odvajalo, protivnetno, protimikrobno in spodbuja tek.
Žajbelj lahko naberete v naravi ali ga posadite na vrt ali v lonec, ni zahteven in uspeva
Foto: Generirana PodobaRimljani so žajbelj izjemno cenili in verjeli, da je sveta rastlina, ter ga zaradi tega povezovali s številnimi obredi. Grki so ga uporabljali tudi pri kačjih ugrizih. Že zgodovina dokazuje, da gre za mnogostransko uporabno zdravilno in začimbno rastlino, zato poskrbite, da bo v vaši bližini vse leto.
Nepogrešljiv svež, uporaben tudi posušen
Žajbelj, če je le mogoče, uporabljajte svež, saj ima izrazitejši okus od posušenega, obenem pa vsebuje tudi več eteričnih olj in učinkovin. Če ga želite shraniti v hladilnik, liste shranite tako, da jih previdno zavijete v vlažno papirnato brisačo. Tako se bodo obdržali tudi nekaj dni. Lahko jih posušite, in sicer tako, da vejice odrežete ter jih narobe obrnjene obesite na senčno in toplo mesto. Posušene žajbljeve liste nato shranjujemo v tesno zaprtih kozarcih na hladnem, temnem ter suhem mestu.
Pri sušenju je pomembno, da je prostor zračen, saj lahko vlaga povzroči nastanek plesni. Liste pred shranjevanjem dobro posušimo, vendar jih ne izpostavljamo neposrednemu soncu, ki lahko zmanjša njihovo aromo. Kozarec označimo z datumom, da bomo vedeli, kako sveža je njegova vsebina. Posušen žajbelj je najbolje porabiti v približno enem letu, saj sčasoma izgublja značilni vonj in okus.
Zoper mnogotere težave
V žajblju najdemo veliko vitamina K, vsebuje pa tudi številne zdravju koristne rastlinske snovi, vključno s fenoli in flavonoidi. Izvlečki žajblja imajo zelo močno antioksidativno delovanje in delujejo proti številnim patogenim mikrobom, med njimi tudi proti salmoneli, šigeli in stafilokoku. Z izvlečki žajblja se prav tako izboljšajo zmožnosti pomnjenja. Laboratorijske raziskave so pokazale, da imajo nekatere snovi v žajblju antioksidativne in protimikrobne lastnosti.
Prehladna obolenja
Nepogrešljiv je v času prehladnih obolenj in vnetij ustne votline. Žajbljev čaj tako zdravi vnete dlesni, ustno votlino v času prehladov in prav tako tudi žrelo. Eterična olja namreč delujejo proti bakterijam, glivicam in virusom. Omejujejo potenje in ugodno vplivajo na krče ter drisko.
Za grgranje lahko pripravimo poparek iz žajbljevih listov, ga ohladimo do primerne temperature in uporabimo za izpiranje ust ali grgranje. Tekočino nato izpljunemo. Pri bolečinah v grlu, ki ne minejo, visoki temperaturi ali težavah s požiranjem je potreben posvet z zdravnikom. Žajbljevi pripravki lahko ublažijo nekatere težave, vendar ne zdravijo vseh vzrokov vnetij.
V času menopavze
Dokazano odlično deluje tudi na ženske genitalije, saj krepi maternico in ureja menstruacijo, obenem pa je treba razkriti, da je ena redkih rastlin, ki imitirajo delovanje estrogena. Ugodno vpliva na vročinske valove v menopavzi, sicer pa ohranja vitalnost spolnih organov, kar pomeni, da lahko ob rednem pitju čaja za nekaj časa “odložite” prezgodnjo menopavzo. Nekatere raziskave so pokazale, da bi lahko pripravki iz žajblja pomagali zmanjšati vročinske oblive in čezmerno potenje v menopavzi.
Tudi v kuhinji je nepogrešljiv
Zaradi izrazite, nekoliko grenkaste in smolnate arome žajbelj uporabljamo kot začimbo, zlasti pri mastnejših jedeh. Odlično se poda k mesu, perutnini, ribam, krompirju in zelenjavnim jedem. V italijanski kuhinji je znana kombinacija žajblja in masla, s katero začinijo testenine ali njoke. Nekaj svežih listov lahko dodamo tudi omakam in marinadam, vendar z njimi ne pretiravamo, saj hitro prevladajo nad drugimi okusi.
Previdno pri uporabi
Čeprav je žajbelj cenjena zdravilna rastlina, večje količine in dolgotrajno uživanje niso priporočljivi. Eterično olje vsebuje tujon, ki je v večjih odmerkih lahko strupen. Posebna previdnost je potrebna pri nosečnicah in doječih materah, pri otrocih ter pri ljudeh, ki jemljejo zdravila ali imajo kronične bolezni. Za občasno uporabo se držimo navodil za pripravo in odmerjanje, pri zdravilnih pripravkih pa se o primernosti posvetujemo s farmacevtom ali zdravnikom. •