Neprijeten pekoč občutek lahko opozarja na okužbo sečil
Če ste na stranišču ugotovili, da vas med uriniranjem peče, vam lahko zagotovimo, da se veliko žensk srečuje s to neprijetno težavo. Ima tudi ime: disurija.
Pekoče in boleče uriniranje je lahko posledica različnih vzrokov, od okužb sečil do vaginalnih vnetij in hormonskih sprememb.
Foto: Generirana PodobaDisurija je neprijeten oziroma pekoč občutek med uriniranjem. Najpogosteje ga človek občuti v sečnici, cevki, po kateri urin iz sečnega mehurja odteka iz telesa. Spremljajo jo lahko zbadanje, srbečica, bolečina ob začetku ali po koncu uriniranja, včasih tudi občutek, da je treba na stranišče pogosteje kot običajno. Pri nekaterih vzrokih se pojavita še vaginalni izcedek ali neprijeten vonj. Disurija ni bolezen, temveč simptom, za katerim se lahko skrivajo različna stanja – od prehodnega draženja do okužbe, ki potrebuje zdravljenje.
Vnetje sečil
To je eden najpogostejših vzrokov za boleče oziroma pekoče uriniranje, zlasti pri ženskah. Bakterije, najpogosteje iz črevesja, vstopijo v sečnico in se lahko razmnožijo v mehurju. Ker je ženska sečnica krajša kot moška, bakterije lažje dosežejo mehur, zato so okužbe sečil pri ženskah pogostejše. Če se okužba razširi proti ledvicam, se lahko pojavijo še vročina, mrzlica, slabost in bolečina v ledvenem predelu. V takem primeru je potreben hiter pregled pri zdravniku.
Glivična okužba
Pekoč občutek lahko povzroči tudi glivična okužba nožnice, najpogosteje zaradi čezmernega razrasta glivice Candida.
Ob uriniranju urin pride v stik z razdraženo kožo zunanjega spolovila, zato se pojavi pekočina, čeprav okužba ni nujno v sečilih. Pogosti spremljevalni znaki so izrazita srbečica, rdečina in oteklina vulve, občutljivost ter gost, belkast izcedek, ki običajno nima izrazitega vonja.
Bakterijska vaginoza
Bakterijska vaginoza nastane, ko se poruši običajno ravnovesje bakterij v nožnici. Značilen je predvsem redek, sivkast ali bel izcedek z izrazitim, pogosto “ribjim” vonjem, ki je lahko bolj opazen po spolnem odnosu. Ker se simptomi različnih vaginalnih okužb prekrivajo, je za ustrezno zdravljenje pomembna ginekološka ocena; zdravljenje na pamet lahko težave podaljša.
Spolno prenosljive okužbe
Boleče uriniranje je lahko tudi znak spolno prenosljive okužbe. Klamidija in gonoreja lahko povzročita pekoč občutek in neobičajen izcedek, včasih tudi krvavitev med menstruacijama. Genitalni herpes lahko povzroči boleče mehurčke ali razjede na spolovilu, uriniranje pa peče, ko urin pride v stik z ranicami. Ob sumu na spolno prenosljivo okužbo je pomembno testiranje, saj je treba pogosto zdraviti tudi spolnega partnerja oziroma partnerje.
Neprimerni higienski izdelki
Vaginalni predel ne potrebuje agresivnega čiščenja. Nožnica se čisti sama, uporaba odišavljenih mil, intimnih dezodorantov, penečih kopeli ali vaginalnih izpiranj pa lahko razdraži občutljivo kožo in sluznico ter poruši naravno ravnovesje. Za zunanji predel običajno zadostuje nežno umivanje z mlačno vodo; če izdelek povzroča draženje, ga prenehajte uporabljati.
Atrofični vaginitis
Med menopavzo se zaradi upada estrogena lahko stanjšata in izsušita sluznica nožnice ter tkivo zunanjega spolovila. Stanje, imenovano genitourinarni sindrom menopavze, lahko povzroča pekoč občutek, srbečico, boleče spolne odnose in tudi težave pri uriniranju.
O možnostih lajšanja težav, med katerimi so vaginalni vlažilci in pri nekaterih ženskah lokalno hormonsko zdravljenje, se je smiselno pogovoriti z ginekologom.
Kako težave preprečiti in kdaj k zdravniku?
Preventiva je odvisna od vzroka. Možnost okužbe sečil lahko zmanjšamo z zadostnim pitjem tekočine, rednim praznjenjem mehurja in brisanjem od spredaj nazaj. Pred spolno prenosljivimi okužbami najbolje ščiti pravilna in dosledna uporaba kondoma. Izogibajmo se odišavljenim izdelkom in vaginalnim izpiranjem.
Če pekoč občutek ne mine, se ponavlja ali ga spremljajo izcedek, neprijeten vonj, kri v urinu ali bolečine, je potreben posvet z zdravnikom oziroma ginekologom. Ob vročini, mrzlici, bolečini v ledvenem predelu, bruhanju ali med nosečnostjo je treba poiskati pomoč čim prej. Zdravljenje je odvisno od vzroka, zato antibiotiki ali protiglivična zdravila niso primerna za vsako obliko disurije. Zdravnik lahko glede na težave opravi pregled urina, urinokulturo ali brise oziroma teste za spolno prenosljive okužbe. •