Netopirji v Avstraliji poginjajo

Težko lahko predvidevamo, kako bo vse to vplivalo na razvoj posameznih vrst živali in vseh členov v naravni prehrambeni in življenjski verigi. Tudi človek pri tem ni izjema.

Čeprav si radi domišljamo, da smo neodvisni, da bomo lahko kaj kmalu v celoti sebi prilagajali naravo, dogajanja zdaj kažejo, da to ne bo mogoče in da živi glavnina človeštva v razvitem svetu v globoki zmoti.

Že bežen pogled v nekoliko bolj odmaknjena obdobja zemeljske zgodovine dodobra potrjuje sicer že znano dejstvo, da je človek zelo odvisen od narave, njenega ciklusa in vseh njenih vplivov - klimatskih, ekoloških in vseh drugih.

Medtem ko se v Severni Ameriki bojujejo z rekordno nizkimi, s polarnimi temperaturami, se živo srebro na južni polobli, natančneje na skrajnem severovzhodu Avstralije, bliža 50 stopinjam Celzija. Vročinski val, ki se je začel okrog lanskega božiča, trenutno zajema manjši del celine kot po navadi, vendar se bo, kakor kažejo meteorološke napovedi, še razširil.

Že zdaj pa je podrl več lokalnih vročinskih rekordov. In to le leto za tem, ko so v Avstraliji zabeležili najbolj vroče leto v zadnjem sto letju. Novice, ki prihajajo iz Avstralije, so na prvi pogled še najbolj podobne opisu prizorov iz kakšnega filma. Pa vendar so te novice resnične - avstralski netopirji dejansko padajo mrtvi izpod neba.

Vročinski val, ki je v zadnjih dneh zajel severovzhodno zvezno državo Queensland, je doslej zahteval že 100.000 življenj letečih lisic, katerih trupelca zdaj razpadajo v krošnjah dreves in po tleh. Ob tem pa naokrog močno zaudarja.

Če pride do kakršnih koli sprememb v klimi, mikroklimi ali biotopu, v katerem živijo, se skušajo organizmi na te spremembe prilagoditi. Če jim to ne uspe, morajo spremeniti okolje, biotop ali pa poginejo. Temu pojavu pravimo biološko ravnotežje. Z vsemi temi pojavi se ukvarja, jih proučuje in spremlja veda, imenovana ekologija.

Avstralski zdravstveniki in raziskovalci zdaj opozarjajo ljudi, naj se ne dotikajo trupel poginulih živali, da se ne bi začele širiti nalezljive bolezni oziroma da jih netopirji, ki še niso povsem mrtvi, ne bi ugriznili v roko, ko bi se jim približali.

V bolnišnicah so doslej morali oskrbeti že 16 ljudi, pri katerih se je pojavila možnost, da so se okužili ob dotiku oziroma ugrizu umirajočega netopirja. Ta žival namreč na ljudi lahko prenaša avstralski netopirski lisavirus. Lisavirus, soroden virusu stekline, se sicer le redko prenese na človeka, a je po navadi usoden.

Smrad, ki se širi od razpadajočih trupelc, je že zelo moteč za prebivalce Brisbana in drugih večjih mest v Queenslandu. Oblasti so v akcijo poslale komunalne delavce, da se bodo v naseljenih območjih na pravilni način znebili potencialno nevarnih trupel.

Avstralska organizacija za zaščito živali RSPCA svari ljudi, da bi vročinski val lahko imel hude posledice za tamkajšnje divje živali.

Spomnimo, da je lani več deset milijonov ljudi po vsem svetu in pri nas, ugasnilo luči in se s tem pridružilo globalni kampanji Earth Hour oziroma Ura za Zemljo, ki jo je organiziral Svetovni sklad za naravo (WWF). Cilj je bil opozoriti na vse bolj pereče vprašanje podnebnih sprememb oziroma globalnega segrevanja.

Znano je, da človeštvo doživlja populacijsko eksplozijo, prekomerno in neobvladljivo naraščanje prebivalstva, še posebej ob pomoči hitrega tehnološkega razvoja. O tem nas lahko prepriča podatek, da je od začetka človeštva do leta 1800 človeško prebivalstvo naraslo na milijardo, v naslednjih dobrih dvesto letih pa se je število prebivalstva podvojilo.

Morda tudi ta pojav, od nas sicer zelo oddaljen, kaže na spremembe, ki se dogajajo v naravi, pa če je to človeštvu po godu ali pa ne.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.