Nevarne gosenice v dolgih kolonah

Pred nekaj leti so se gosenice metuljev borovega prelca tudi pri nas tako razmnožile, da so začele povzročati škodo. Te strupene gosenice se zadnja leta na pomlad na Primorskem pojavljajo tudi v mestnih parkih in na zelenicah z igrali. Strokovni ogledi so potrdili, da gre za gosenice pinijeve sprevodnice (Thaumetopoea pityocampa). Gre za gosenice metulja, ki se razvija in živi le na Primorskem v borovih gozdovih in nasadih. Na pomlad, zlasti po blagih zimah, jih srečujemo tudi v mestih v obliki dolgih kolon, tudi po pločnikih.

Metulji imajo na prednjih krilih tri prečne temne proge, na zadnjih krilih pa črno pego. Na zadku so črno rumene proge. Samci so veliki 40 milimetrov, samice do 32. Po oploditvi samica izleže od 150 do 300 belih, svetlečih jajčec na borove iglice. Iz njih se po mesecu dni izležejo gosenice. Na drevesu se hranijo z mladimi iglicami. Naselijo se na črnem boru, belem boru in gorskem boru. Obgrizejo vršičke vejic, selijo se proti vrhu drevesa. Med tem se do dvakrat levijo, nazadnje pa v vrhu bora naredijo večji zapredek v obliki gnezda, koder prezimijo. Čez dan so v gnezdu, ponoči grizejo iglice. V enem zapredku je lahko do 800 gosenic, kar zagotavlja višjo temperaturo tudi za preživetje.

Odrasla gosenica je dolga približno štiri centimetre, ima črno glavo, po hrbtu je črna, na trebušni strani bledo zelena. Od četrtega člena proti zadku ima rdeče-rumene bradavice, obrasle z rjavo rdečimi dlakami, ki pri dotiku povzročajo težave.

Spomladi gosenice zapuščajo zapredke in v dolgih kolonah hitijo na zabubljenje v vrhnje plasti zemlje. Tu se zabubijo do sredine poletja, ko iz bub izletijo metulji. Kolone so dolge več metrov. Gosenice živijo v skupinah in se premikajo v skupinah.

Stik z gosenico povzroča zdravstvene težave, saj so dlake na zadku strupene. Dlake se zapičijo v kožo, zaradi krhkosti se zlomijo, pri tem se iz njih izloči strup. Strup je sestavljen iz toksičnih proteinov, histamina in histaminu podobnih snovi.

Človek pride v stik s temi gosenicami zaradi dela (vojaki, gozdni delavci, planinci) ali po naključju (turisti, športniki, otroci, sprehajalci) in to v borovem gozdu ali v njegovi bližini, kamor veter zanese dele dlačic iz gnezd.

Ob stiku kože z dlačicami in delci se pojavi rdečina, mesto zelo srbi, nastanejo mehurčki in otekline, podobne kot pri piku ose. Če poškodovanega dela kože ne drgnemo in ne praskamo, težave izzvenijo v nekaj dneh. V nasprotnem primeru pa lahko se pojavijo vnetje na koži in težje spremembe. Še posebej so občutljiva dihala in oči. Lahko se vnamejo, vid se lahko poškoduje. Takšne poškodbe se lahko pojavijo tudi med kopalci na plaži, poraslimi z borovci. Treba je poiskati zdravniško pomoč.

Neprijetnosti lahko utrpijo tudi domače živali. Občutljive sluznice v ustni votlini živali lahko utrpijo hude poškodbe, posledica je lahko tudi odmiranja tkiva.

Žival se po stiku z gosenico prične nenadoma intenzivno sliniti, odklanja hrano in ima povišano telesno temperaturo. Lahko se pojavi bruhanje, otekel jezik, v najhujšem primeru celo zadušitev. Zato je treba živali čim prej z vodo temeljito izprati ustno votlino in gobček, kar bo zaradi bolečine sicer odklanjala, nato pa oditi k veterinarju.

Boj proti tem gosenicam zajema odstranjevanje zapredkov z obrezovanjem pozimi in vnašanje insekticida v gnezda s posebno napravo. Zgolj škropljenje dreves z insekticidom ne daje dobrih izidov. Zadnje čase uporabljajo feromonske vabe in druga biološka sredstva za zatiranje teh škodljivcev.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.