Ni vsaka klet primerna za hrambo živil

HRAMBA OZIMNICE> Kleti, kjer hranimo ozimnico, se vsako jesen napolnijo z zdravimi pridelki. Mnogi jih pridelajo sami in si želijo, da bi ostali tudi v hrambi enako zdravi in okusni kot so bili ob pobiranju.

Najprimerneje je, da po obiranju in pobiranju posamezni pridelek v klet shranimo takoj, saj le tako ohrani večino zdravju koristnih snovi oziroma hranil. V svežih živilih se namreč po (p)obiranju kemični procesi ne zaustavijo, plodovi porabljajo rezervno hrano (škrob) in jo pretvarjajo v sladkor. Hkrati izločajo zorilni plin (eten) in prav po njegovi zaslugi še naprej zorijo. Voda počasi izhlapi, teža plodov se zmanjša.

S hlajenjem podaljšamo trajnost in svežino plodov, saj je pri nižji temperaturi proces zorenja občutno počasnejši. Še bolj pa plodove ohranimo sveže, če poleg nizke temperature v prostoru ohranjamo tudi relativno vlažnost.

Poleg nizke temperature in primerne vlage naj bi bila klet temna. Temperatura naj ne bi bila višja od deset stopinj Celzija. Plodovi ostanejo najdlje sveži pri temperaturi med dve in štiri stopinje, primerna vlažnost pa je med 85 in 90 odstotki relativne vlažnosti.

Priporočljivo je stene kleti vsako leto na novo prebeliti z apneno barvo, ki prostor razkuži (preprečuje plesen) in zmanjšuje vlažnost.

V novogradnjah so kleti za hrambo pridelkov pogosto presuhe. Za preprečevanje izsušenosti nekatere pridelke, zlasti korenovke, hranimo v zabojčkih z vlažnim peskom, zemljo ali žagovino.

Zeleno solato in radič lahko shranimo na hladnem - rastline izpulimo, malce pristrižemo korenine in glavice posadimo v lonec z vlažno zemljo. Ob uporabi odstranimo le slabše zunanje liste.

Za hrambo krompirja je primeren temen prostor. V vreče iz naravnega materiala ali v zabojčke shranimo le suhe gomolje. Podobno je s česnom in čebulo, ki ju najlaže shranimo zvite v kite in obešene v suhem, temnem, hladnem prostoru.

V kleti mora zrak krožiti, zato priporočamo ureditev zračnikov. Pridelki naj bodo enakomerno porazdeljeni v prostoru, ne shranjeni v enem delu in na kupu. Vrtnine razporedite v zračne in plitke zabojčke.

Še zlasti pa poskrbite, da do plodov ne morejo glodalci (miši, podgane). Ne pozabite, da te živali pregrizejo tudi kable, gradbeni material, plastiko, mehkejše kovine, beton. Zato poskrbite za preventivne ukrepe, ki jih lahko v kleteh opravite sami. Ukrepe morate izvajati nenehno, po programu in pod strokovnim nadzorom.

Ob tem je pomembno še, da so vrata v klet zavarovana s kovinskimi oblogami, vse odprtine zamrežene s kovinskimi mrežami, prav tako tudi kanali, jaški, špranje, da okna in vrata dobro tesnijo. Namestite tudi odganjalce glodalcev. Miš pride že skozi režo, malce večjo od šestih milimetrov.

Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.