Ni vsaka zatrdlina rak, a naj to potrdi zdravnik
Skrb za lastno zdravje in samopregledovanje dojk ter pravočasno odkrivanje in zdravljenje bolezni na dojkah, to je temeljno sporočilo in priporočilo Rožnatega oktobra, svetovnega meseca boja proti raku na dojkah, katerega zaščitni znak je rožnata pentlja. Obolevnost za tem rakom skokovito narašča zlasti v razvitem svetu in pri nas, na južnem Primorskem je to eden najpogostejših rakov pri ženskah.
Poleg rakavih bolezni se na dojkah pojavljajo še druge, ki jih morajo zdraviti. Zmotno je prepričanje, da so bolezni na dojkah le stvar žensk, obolevajo tudi moški, a redkeje. Z odkrivanjem teh bolezni se na Primorskem poleg osebnih zdravnikov soočajo izbrani ginekologi, zdravijo jih specialisti ginekologi v obeh regijskih bolnišnicah, v ambulantah za bolezni dojk. V obeh zdravijo glavnino bolezni, nekatere rakave bolnike napotijo tudi na Onkološki inštitut (OI), s katerim tesno sodelujejo. Vodja izolske ambulante, ta deluje že od leta 1997, je ginekologinja in porodničarka Janja Zver Skomina. Ob njej dela še ginekologinja porodničarka Andreja Smajila.
Ambulanta za bolezni dojk v izolski bolnišnici (SBI) zdravi zlasti bolnike z območja obalno-kraške regije. Kot poudarja vodja ambulante Janja Zver Skomina, vse bolezni na dojkah niso življenjsko ogrožujoče. Veliko je nerakavih (benignih) sprememb, soočajo pa se tudi z rakom (malignimi spremembami).
Med nerakavimi boleznimi so bolečine v dojkah, ciste, nerakavi tumorji, fibrocistična bolezen dojk, vezivni vozliči, izcedki iz bradavice, okužbe, ginekomastija pri moških, težave v dojkah po porodu. Med rakavami boleznimi gre za različne vrste raka na dojki.
Vsako spremembo naj pregleda zdravnik
Prav vse bolezni je treba zdraviti. Prej ko jih odkrijejo, laže in hitreje jih lahko ozdravijo in nekatere povsem pozdravijo. Še zlasti pri rakavih boleznih velja, da so dobro ozdravljive, prognoza za preživetje in kakovost življenja pa je veliko boljša, ko jih odkrijejo v čim zgodnejši fazi bolezni, poudarja specialistka ginekologinja porodničarka Janja Zver Skomina. “V našo ambulanto se sicer v večji meri zatekajo ženske, vendar pa zdravimo tudi nekaj moških, saj jim te boleznih ne prizanašajo, jih je pa manj. Za rakavimi obolenji na dojkah jih oboleva bistveno manj kot ženske (na 100 do 200 žensk v povprečju zboli en moški), več pa je ginekomastije.”
Odkrivanje in zdravljenje bolezni na dojkah ima v SBI še daljšo tradicijo od delovanja te ambulante, saj je bil začetnik obravnave bolezni dojk že pokojni prof. Marko Kolenc. Zdaj se v povprečju na leto v tej ambulanti zvrsti približno 1200 bolnikov.
Rak nikomur ne prizanaša
Od letošnjega januarja do septembra so diagnosticirali že tudi 45 primerov na novo odkritega raka na dojki, med njimi tudi nekaj pri moških. Vsako leto odkrijejo povprečno 55 do 60 novih primerov raka na dojki. Incidenca obolevnosti po podatkih Registra raka (podatki so za leto 2011) glede na število prebivalcev v obalno-kraški regiji še vedno narašča in je znašala 103 na novo zbolele za rakom na dojkah na 100.000 žensk v tem letu, medtem ko je bila povprečna incidenca obolevnosti v Sloveniji 92 na 100.000 žensk in na severnem Primorskem 85 na 100.000 žensk.
V ambulanti v SBI redno spremljajo in zdravijo še bolnice po operacijah na dojki, ženske, pri katerih je v družini rak na dojki in zato sodijo v rizično skupino ter morajo biti pod redno kontrolo. Zato je zelo pomembno, da so ženske, katerih mama, babica, teta, sestra je zbolela za rakom na dojki, še toliko bolj skrbne glede zdravja, da si redno pregledujejo dojke (vsak mesec na isti dan oziroma v prvi polovici ciklusa), da redno hodijo na ginekološke preglede in v ambulanto za bolezni dojk ter na mamografijo. V rizično skupino sodijo tudi ženske, pri katerih je v družini še rak na jajčnikih in na debelem črevesu.
Na pregled v fazi češnje, ne čakati na krompir ...
Delo ambulante vsebuje veliko diagnostike, saj je ta nujna pred določitvijo diagnoze. Tudi ko gre za rakava obolenja, del procesa zdravljenja poteka v SBI, del pa na OI.
Tudi kemoterapija lahko poteka v SBI, pri zdravljenju rakavih obolenj pa je način zdravljenja prilagojen vsakemu bolniku posebej; včasih je nujna kemoterapija že pred operacijo, včasih sledi šele po njej.
“K sreči ni vsako obolenje rak, tega se morajo ljudje zavedati in zato ne smejo biti panični, ko opazijo na dojkah kakšno spremembo. Statistika navaja, da je šele na vsakih deset primerov težav, zaradi katerih pridejo v ambulanto, en primer rakava bolezen. Tudi glede zatrdlin gre izmed desetih bolnic s to težavo le pri eni za raka,” dodaja Zver Skomina.
Kot ugotavlja, temu pritrjuje tudi Andreja Smajila, da večino sprememb v dojkah zaznajo in zatrdline, tudi rakave, pri sebi odkrijejo že oboleli sami. Janja Zver Skomina je zelo slikovita: “Če pride oboleli na pregled, ko zatipa češnjo, je to zelo modra odločitev. Če pa tega ne vzame dovolj resno, bo kmalu v ogledalu zagledal(a) krompir ... To pa je že nevarno tveganje za življenje.”
Kako do pregleda?
Za pregled v ambulanti za bolezni dojk v SBI potrebuje oboleli napotnico svojega osebnega zdravnika ali izbranega ginekologa, ki na njej označita tudi stopnjo nujnosti. Ko se oboleli naroči, ga glede na stopnjo nujnosti uvrstijo na čakalni seznam in dobi datum za prvi klinični pregled. Na njem nato specialistki, glede na anamnezo, ocenita, kakšni diagnostični postopki so nujni za določitev diagnoze.
Pri bolniku med drugim lahko opravijo pregled z ultrazvokom, ga napotijo na RTG mamografijo, na tankoigelno biopsijo pod kontrolo ultrazvoka, MR mamografijo ... Na podlagi teh izvidov nato opredelita način zdravljenja. V SBI jim v teh postopkih za zdaj manjka le debeloigelna biopsija, a zanjo bi potrebovali posebno aparaturo.
Tudi v SBI opravljajo vrsto posegov na dojkah pri nerakavih boleznih. Bolnike z rakom pa napotijo še na OI. Ob tem pa si večina prebivalcev - bolnikov z obalno-kraške regije, enako tudi veliko tamkajšnjih civilnih združenj bolnikov, želijo in pričakujejo, da bi (vsaj del) operacij raka na dojki opravljali tudi v SBI, ki ima za to primerno opremo, usposobljene strokovnjake in tudi, k sreči, gostujoče specialiste iz OI, ki redno prihajajo. Tudi na ta način bi bile po oceni prebivalstva čakalne vrste za bolnike krajše, bolniki pa v domačem okolju, blizu doma in bližnjih. To prebivalci, bolniki in različna civilna združenja bolnikov utemeljujejo s podatki, da v SBI uspešno operirajo vse vrste benignih sprememb na dojki, in to zelo uspešno.
Kakšni so napotki stroke glede skrbi za lastno zdravje? Andreja Smajila: “Ker so ciste na dojki zelo pogoste in ljudi zelo prestrašijo, naj ne odlašajo z odhodom k zdravniku.”
Janja Zver Skomina dodaja: “Pozorni morajo biti tudi, ko se pojavijo vnetja, spremembe na koži, spremembe na območju pazduh, otipljive trde zatrdline, izcedek iz bradavice. Ne odlašati z odhodom k zdravniku in čakati, da bi težava minila!”
Samopregledovanje, korak k zdravju
Zdravnici svetujeta, naj s samopregledovanjem dojk vsaka ženska začne že po 20. letu starosti.
Kako si pregledati dojke? Slečeni do pasu stopite pred zrcalo. Roki naj bosta spuščeni ob telesu, skrbno si oglejte obe dojki in bodite pozorni na morebitne spremembe dojk (obliko, barvo), na vdolbinice ali kožne gube na dojkah in na spremembo oblike ter barvo bradavic. Dvignite roki nad glavo, možno je, da se pri tem pokaže katera od sprememb (oblika, barva kože, vdolbinice, izdolbine ...). Nato lezite vznak in si z blazino podložite levo ramo, levo roko pa iztegnite nad glavo. Konice prstov na desni roki namažite z malce kreme, jih iztegnite in postopoma pretipajte zgornji notranji del leve dojke, od prsnice proti bradavici, nato še okolico bradavice. Nato pretipajte še spodnji notranji del leve dojke, od prsnice proti bradavici. Položite levo roko ob bok in pretipajte zunanji zgornji del leve dojke, od pazduhe proti bradavici.
Postopek ponovite še na drugi strani, da pretipate desno dojko in pazduho.
Preventivni presejalni program Dora
Čeprav naj bi nacionalni preventivni program presejanja za zgodnje odkrivanje raka na dojki, imenovan Dora, po prvotnih načrtih že pred leti ali vsaj lani razširili na celotno državo, torej tudi na Primorsko, se bo to zgodilo šele prihodnje leto. Potekal bo tudi pod streho SBI, ki bo nudila prostore, izvajali pa ga bodo strokovnjaki, vključeni v program Dora, ki ga financira nacionalna zavarovalnica ZZZS.
“Eden izmed pogojev za izvedbo Dore je, da morajo biti v program povabljene prebivalke ločene od bolnic, ki prihajajo v ambulanto za bolezni dojk. Zato bo Dora potekala izven drugih ordinacijskih časov v SBI,” pojasnjuje Andreja Smajila.
Dora bo na presejanje vabila ženske, stare od 50 do 69 let. Želja slovenskih zdravnikov, ki se soočajo z odkrivanjem in zdravljenjem raka na dojkah je, da bi starost pomaknili na 75 let, saj raka na dojki v veliki meri odkrijejo pri ženskah v starosti od 50 do 80 let, pa tudi življenjska doba se podaljšuje. Zato v nekaterih državah EU v takšne programe že zajemajo ženske po 70. letu starosti, a pri nas starostni okvir določa financer Dore.
Janja Zver Skomina poudarja, da bodo z Doro tako pri ženskah v obalno-kraški regiji lahko odkrili čim več sprememb na dojki, in to čim prej. Zato vsem, ki bodo prejele vabilo, polaga na srce: “Ne zavrzite ga, pojdite na pregled in tako naredite veliko koristnega zase in za svoje življenje.”
Dora predvideva v primeru suma, da gre za sumljive bolezenske spremembe v dojki in za raka, še povabilo teh žensk na dodatne preglede in preiskave, ki bodo ali ovrgle vse sume ali potrdile, da gre za raka. V takšnem primeru bodo te bolnice zajeli v redne programe in protokole zdravljenja. JASNA ARKO
