Nilska vročica: kriv je komar
Po Evropi se širi okužba z virusom zahodnega Nila, ki ga na človeka prenašajo komarji. Obolenja med ljudmi so se poleti širila v Grčiji, konec avgusta v Srbiji, pred dnevi tudi na Hrvaškem.
“Okužbe pri nas še ni. Tudi ta virus potrebuje rezervoar, od koder ga komarji lahko prenesejo na živali in človeka. Vsi ljudje tudi ne zbolijo, ima pa lahko bolezen pri nekaterih posameznikih resnejše posledice,” pravi prof. dr. Franc Strle, predstojnik ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Komarji, tudi tigrasti, so se pri nas, zlasti na Primorskem, že dodobra udomačili. Ob zadnjih poročilih o širjenju obolenja za virusom zahodnega Nila, ki jih komarji lahko prenašajo na ljudi, pa je prebivalstvo vse bolj strah, ali se bo ta bolezen pojavila tudi pri nas.
Glavnina ne zboli
Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem Kliničnem centru, prof. dr. Franc Strle, pravi, da vzroka za paniko ni, za zdaj tudi še niso zabeležili nobenega primera okužbe pri nas.
“Še zlasti pa je treba poudariti,” navaja Strle, “da tudi v primeru, če nekoga s tem virusom okuženi komar že piči, glavnina ljudi praviloma za to boleznijo ne zboli. Po uradnih podatkih namreč osemdeset odstotkov ljudi niti ne ve, da jim je ob piku s tem virusom okuženi komar virus zanesel v organizem, saj telo samo prične tvoriti protitelesa in bolezen se ne razvije.”
Potek bolezni, ki se lahko razvije po piku z virusom zahodnega Nila okuženega komarja, je dokaj podoben tisti pri okužbi s klopom, okuženim z virusom meningitisa. Tako pri okužbi z virusom zahodnega Nila kot pri meningoencefalitisu se pojavijo zelo močan glavobol, povišana telesna temperatura, včasih tudi mrzlica, bolečine v sklepih in mišicah, splošna oslabelost in velika utrujenost, pri drugi bolezni še otrdel vrat. Pri odstotku tistih, ki zbolijo, se pojavijo resne težave in posledice na živčevju in bolezen se lahko v nekaterih primerih konča celo s smrtjo. Zdravila oziroma cepiva zoper virus zahodnega Nila ni. Lahko pa okužbo preprečimo z zatiranjem komarjev in uporabo sredstev, ki pomagajo preprečiti, da nas komarji pičijo.
Znaki okužbe
Le dvajset odstotkov ljudi, ki jih je pičil okuženi komar, občuti posledice okužbe, omenja sogovornik.
Znaki okužbe so povišana telesna temperatura, glavobol, splošno slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, huda utrujenost. “Le v manjšem primeru se pojavi tudi izpuščaj po prsih. Vendar pa tudi pri teh dvajsetih odstotkih obolelih bolezen praviloma izzveni v treh do šestih dneh,” navaja zdravnik.
Med temi dvajsetimi odstotki bolnikov pa je, kot potrjujejo medicinske statistike, tudi odstotek takšnih bolnikov, pri katerih bolezen poteka v hujši obliki. “Gre praviloma za ljudi z manjšo imunsko odpornostjo, oziroma za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Pri teh obolelih pa se pojavi prizadetost živčevja (vnetje možganskih open ali vnetje možganovine), motnje zavesti, nezavest ... Gre za nevrološko prizadetost, ki ima lahko hude posledice - prizadetost živčevja, bolezen se lahko konča celo s smrtjo,” pojasnjuje sogovornik.
Med ljudmi, ki sodijo v skupino tistih z oslabljenim imunskim sistemom, so bolniki, ki imajo zmanjšano odpornost zaradi drugih resnih kroničnih bolezni, zelo majhni otroci in ostareli v poznih letih življenja.
Ptice, najpogostejši izvor bolezni
Najpogostejši izvor bolezni so ptice. Zlasti ptice selivke virus prenašajo na druga območja.
Strle omenja, da je v pticah ta virus prisoten v večji količini. “Komar, ki piči najprej okuženo ptico, prenese virus zatem s pikom še na druge živali, denimo, na konje in pse. Vendar pa imajo te živali po okužbi v telesu manjšo koncentracijo tega virusa, kot jo imajo okužene ptice. Komar pa lahko virus prenese tudi na človeka.”
Virus zahodnega Nila so doslej poleg Grčije, Srbije in Hrvaške zaznali pri obolelih še v Italiji, Romuniji, Rusiji in v ZDA.
Preplah, da bi bila lahko vsaka ptica potencialna nevarnost in okužena, ni neutemeljen, kot tudi ne bojazen, da naj bi jata okuženih ptic zanesla virus na neko območje in povzročila množično obolevanje. “Virus prenašajo komarji, ti pa potrebujejo ugodne razmere za svoj razvoj - v njih ustvarijo rezervoar bolezni,” opominja Strle.
Nevarnost, da bi se ustvaril rezervoar za okužbo, lahko preži v stoječih vodah, kjer bi se množili okuženi komarji. Zlasti tigrasti potrebujejo zelo malo vode in jim zadošča že več dni stoječa voda v podstavku lončnic ali sod deževnice. Še posebej nevarne pa so skladovnice odpadnih gum, kjer voda zastaja in je praviloma leglo razvoja vseh vrst komarjev. Strle dodaja: “Glede zadnje širitve tega virusa v Grčiji in Srbiji, kjer poročajo o večjem številu obolelih, naj dodam, da je treba upoštevati ugotovitve o tem, kakšne so bile razmere v tako imenovanih okuženih živalskih rezervoarjih. Bolezen se namreč ne širi tako silovito, kot zdaj to skušajo prikazati mediji.”
JASNA ARKO
