Nova različica opičjih koz: oseba je kužna, dokler ne odpadejo vse kraste
Ob izbruhu opičjih koz, povzročenih z novo različico virusa, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sredi minulega tedna razglasila najvišjo mednarodno javnozdravstveno stopnjo pozornosti. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ob tem podali nekaj pojasnil v zvezi s tveganjem za okužbo s tem virusom.
Zaradi možnosti širjenja virusa je pomembno, da je javnost seznanjena s tveganji in možnostmi okužbe, kljub temu, da je tveganje za okužbo z virusom mpox v Sloveniji nizko, so poudarili v objavi na spletni strani NIJZ.
Kako se virus prenaša?
Okužba se lahko prenese ob neposrednem stiku s kožnimi spremembami ali telesnimi tekočinami okužene osebe, pa tudi kapljično ob dolgotrajnejšem tesnem stiku z okuženo osebo. Prav tako se lahko okužba prenese ob stiku z okuženimi predmeti, kot so oblačila, posteljnina in druge potrebščine obolelega. Virus se lahko prenese tudi ob stiku z okuženo živaljo, največkrat prek glodavcev ali primatov, so pojasnili na NIJZ.
Znova bi se lahko razširile po svetu
Zaradi izbruha mpox, povzročenega z novo različico virusa, ki je bolj nalezljiv in verjetno povezan z večjim porastom težjega poteka bolezni in večjo umrljivostjo, je Svetovna zdravstvena organizacija 14. avgusta 2024 razglasila najvišjo mednarodno javnozdravstveno stopnjo pozornosti, saj bi se lahko okužbe z virusom mpox prvič po letu 2022 znova razširile po svetu in predstavljale tveganje v več državah.
Klinični potek mpox je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade, pojasnjujejo na NIJZ. Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih.
Tveganje za težji potek
Pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah obstaja tveganje za težji potek bolezni.
Klinični potek mpox je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze.
Med skupine z večjim tveganjem za okužbo v Evropi spadajo osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev, pojasnjujejo na NIJZ.
V Sloveniji je proti mpox na voljo približno 2000 odmerkov cepiva Jynneos, ki je namenjeno cepljenju oseb starih 18 let in več.
Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.
Mateja Logar: rizična populacija je bila cepljena
Tudi infektologinja Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) je minuli teden, potem ko so na Švedskem in v Pakistanu potrdili prva primera okužbe z novo različico opičjih koz izven Afrike, v izjavi za medije dejala, da okužba z novo različico virusa opičjih večinoma ne zahteva hospitalizacije, saj je potek bolezni sorazmerno blag. V Sloveniji pa je na voljo tudi cepivo za preprečitev širjenja virusa. Rizična populacija je bila cepljena že pred dvema letoma, cepivo pa je bilo na voljo tudi zdravstvenim delavcem. Po njenih navedbah Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da so ljudje, cepljeni proti črnim kozam, zaščiteni tudi proti opičjim kozam oziroma “naj ne bi smeli imeti težjega poteka bolezni”.
V letih 2022 in 2023 so tako po njenih besedah cepili predvsem rizično populacijo. Cepivo pa je bilo na voljo tudi zdravstvenim delavcem za primer, če bi morali sprejemati bolnike s težjim potekom bolezni, in laboratorijskim delavcem, ki so v stiku s kužnimi osebami, je pojasnila Logar.
Najprej so se pojavile v Kongu
Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Širjenje okužb med ljudmi je bilo sprva omejeno predvsem na nekatere zahodno in srednje afriške države. Maja 2022 se je bolezen začela hitro širiti po vsem svetu, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Maja 2022 so okužbe z mpox po vsem svetu močno narasle, večinoma so prizadele homoseksualne in biseksualne moške. Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 primerov, je življenje izgubilo 140 ljudi. Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena. Od januarja 2022 so v 16 afriških državah zabeležili 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri.
Logar je dejala, da nova centralnoafriška različica virusa opičjih koz povzroča težji potek bolezni z višjo umrljivostjo kot zahodnoafriška različica, ki se je pojavila leta 2022.
Na Švedskem potrdili prvi primer, na Kitajskem strožji nadzor
Švedska agencija za javno zdravje je minuli četrtek sporočila, da so v tej članici EU potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz oziroma mpox zunaj Afrike. Okužbo so diagnosticirali osebi, ki je poiskala zdravstveno oskrbo v Stockholmu, so dodali.
Med skupine z večjim tveganjem za okužbo v Evropi spadajo osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev, navaja NIJZ.
Kitajska pa je v luči grožnje javnemu zdravju minuli petek začela strožji nadzor ljudi in blaga, ki prihajajo v državo. Ukrep bo v veljavi prihodnjih šest mesecev. Ljudje, ki potujejo iz držav, v katerih je izbruhnil virus, so bili v stiku z okuženimi ali imajo simptome, morajo na to opozoriti. Vozila, zabojnike in blago z območij, kjer so se pojavili primeri mpox, pa je treba razkužiti, so dodali.
Opičje koze povzroča virus, soroden tistemu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki pa je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980. Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali - praviloma z glodavcev in primatov - in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike.