Nujni so gibanje, prehrana in sprostitev
Diabetes ali sladkorna bolezen je težka kronična bolezen, ki jo sicer zdravijo, praviloma pa se je ne da povsem ozdraviti. Svetovni dan diabetesa, 14. november, skuša ljudi spodbuditi k zdravemu načinu življenja, ki je za diabetika izjemno pomemben. Bolezen ne izbira po spolu in starosti, znani sta dve vrsti bolezni - diabetes tipa 1 in diabetes tipa 2. Še vedno pa javnost o tej bolezni premalo ve, čeprav bi jo lahko s primernim življenjskim slogom morebiti preprečili ali laže obvladovali.
Diabetologi in zdravniki družinske medicine na prvo mesto postavljajo redno in primerno prehrano, ob njej pa še gibanje in izogibanje stresu. Diabetiki, povezani v zvezo društev, pa omenjajo, da javnost o sladkorni bolezni premalo ve, bolniki so ponekod celo še vedno stigmatizirani.
Kaj je diabetes?
Mednarodna federacija diabetikov (IDF) opredeljuje diabetes za kronično stanje, ko celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina. Telo ne more učinkovito uporabljati proizvedenega inzulina. To pa glukozi (dobimo jo iz hrane) oteži prehod v celice, zato ne morejo normalno delovati. Motena je tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
Sladkorni bolnik mora imeti pet obrokov hrane na dan, vsak dan mora biti telesno dejaven, strogo mora spoštovati predpisano dieto, vsak dan si mora vsaj enkrat kontrolirati stanje bolezni ter si izmeriti krvni sladkor. Dietna prehrana zajema zdrava živila. Poleg tega se mora izogibati stresa, saj ta zelo škoduje bolezni in slabša stanje sladkornega bolnika.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) k tej definiciji dodaja, da gre za motnje v presnovi, ki imajo več vzrokov, povezanih s kronično hiperglikemijo (stanje zvišane ravni sladkorja v krvi). Kaže se kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, posledica so nepravilnosti v izločanju ali delovanju inzulina.
Posledice bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju organizma, pojavi se lahko celo odpoved delovanja organov.
Kaj je inzulin?
Na spletni strani slovenske zveze društev diabetikov med drugim lahko preberemo pojasnilo, kaj je inzulin.
“Inzulin (latinsko insula pomeni otok) je hormon, kemijska beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki, natančneje v tako imenovanih Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki,” so zapisali.
Koncentrat trebušne slinavke so pri zdravljenju sladkorne bolezni prvič uporabili leta 1922. V preteklosti so to snov pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes ga proizvajajo tako, da posebni bakteriji ali plesni z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje, potem pa izcedek očistijo. Pridobljeni inzulin je povsem enak človeškemu.
Znaki sladkorne bolezni
Tipični klinični znaki za pojav sladkorne bolezni so povečano izločanje vode (uriniranje), z njim sta tesno povezani dehidracija in huda žeja, oboleli se slabo počuti, hujša, odpornost telesa se zmanjša.
Sladkorno bolezen delimo glede na nastanek na tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen) in na tip 2.
Sladkorna bolezen tipa 1 se pojavi v otroštvu in mladosti oziroma do 30. leta starosti. Gre za avtoimunsko bolezen, ki se pojavi ob nesrečni kombinaciji dedne zasnove.
Verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je od dva- do petodstotna. Če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, kar 30-odstotna.
Ta tip diabetesa zdravijo z inzulinom že od pojava bolezni dalje (z odmerki z inzulinskimi injekcijami) in to zdravljenje traja do konca življenja. Za diabetesom tipa 1 trpi okrog 10 odstotkov vseh diabetikov.
Diabetes tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Podlaga za pojav bolezni je bržkone genetska. Ne gre za pomanjkanje inzulina, temveč za odpor proti njegovemu delovanju (lahko ga je v organizmu celo preveč). Odpornost na inzulin se s starostjo povečuje.
Podatki, ki so jih analizirali pred desetimi leti, navajajo, da je na svetu 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega 30 milijonov v Evropi. V Sloveniji ima sladkorno bolezen osem odstotkov prebivalcev.
Hiperglikemija je sprva zmerna, nato narašča. Bolezen zdravijo s primerno dieto in z zdravili v tabletah, hkrati zdravijo tudi težave, ki bolezen spremljajo (povečan krvni sladkor, maščobe v krvi in krvni tlak). Bolnik s preveliko telesno težo mora shujšati in opustiti kajenje. Ko se raven glukoze v krvi še poveča, je nujno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami.
K nastanku bolezni in njenem poslabšanju pripomorejo neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, premalo gibanja, še zlasti pa izpostavljenost stresu.
Tako imenovana začasna sladkorna bolezen oziroma prehodna hiperglikemija se lahko pojavi tudi med nosečnostjo. Gre za sladkorno bolezen tipa 2, ki nastane zaradi hormonskega stresa in (v 90 odstotkih primerov) s porodom izgine. Kasneje (po 40. letu starosti) se hiperglikemija pri takšni žensko pogosto ponovi.
Bolezen lahko spremljajo zapleti
Kronični zapleti, ki se lahko pojavijo, so diabetična nefropatija (kronični zaplet na malih žilah v ledvicah), diabetična retinopatija (kronična okvara žilic na očesnem ozadju), diabetična nevropatija (kronična okvara živcev), kardiovaskularna obolenja (srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza, angina pectoris), diabetična noga (pojavljajo se razjede na stopalu in nartu).
Resni zaplet je še hipoglikemija (znižane koncentracije sladkorja v krvi), ki nastane pri zdravljenju z inzulinom oziroma tabletami. Sprožajo jo prevelika doza inzulina ali tablet, prevelika telesna aktivnost, premalo hrane oziroma izpuščen obrok (diabetik mora redno jesti), pitje alkohola na prazen želodec.
Znaki hipoglikemije so pri blagi obliki lakota, drgetanje, znojenje, strah, vznemirjenje, bledica, hitrejši srčni utrip. Znaki pri srednje močni hipoglikemiji so poleg že opisanih še težave s koncentracijo in zmedenost. V primeru hude oblike hipoglikemije se pojavi nezavest.
Bolniku pomagamo pri blagi obliki tako, da mu takoj ponudimo hrano, bogato z ogljikovimi hidrati (sendvič, žitarice...). Pri težji obliki mora takoj zaužiti kaj sladkega (kocka sladkorja, sladek sok). Če pa gre za težko obliko, mu ustno sluznico mažemo s kocko sladkorja ali z medom, damo mu injekcijo glukagona, ki jo ima diabetik med zdravili, pa tudi infuzijo 50-odstotne raztopine glukoze.
Prehrana
Bolnik mora strogo spoštovati predpisano dieto, biti mora telesno dejaven in mora vsak dan vsaj enkrat kontrolirati stanje bolezni ter si izmeriti krvni sladkor.
Dietna prehrana zajema zdrava živila. Dnevne potrebe po energiji so odvisne od posameznika (od telesne dejavnosti, spola, starosti, teže) in so zato različne. Bolnik mora imeti pet rednih obrokov hrane na dan - zajtrk, malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Uživati mora hrano z veliko vlakninami, polnozrnat, ržen, črn, ajdov kruh, ajdo, proso, ješprenj, ječmenove, ovsene in ržene kosmiče, krompir v olupku, neglaziran riž, polnozrnate testenine, fižol, grah, sojo, veliko sveže in lahko tudi zamrznjene zelenjave, surovo, neolupljeno sadje, predvsem jagodičje, posneto mleko, nemastno skuto, jajca (zlasti beljak), nesladkane pijače - čaj, vodo, mineralno vodo, čiste zelenjavne juhe.
Pogosto lahko uživa krompir, riž, testenine, mleko, jogurt, polmastni sir, pusto meso in ribe, poredko pa beli kruh, kekse za diabetike, sladko sadje, sadni sok iz svežega sadja, puste izdelke iz mesa, jajčni rumenjak in drobovino.
Diabetik se mora izogibati pogostemu uživanju hrane z veliko maščobami, ocvrtih jedi, masla, svinjske masti, margarine, mastnega mesa, majoneze, maslenih rogljičkov, kremnih sirov, hrenovk, salam, klobas, industrijsko pripravljenih jedi, pomfrija, čipsa, industrijskih kremnih juh in živil z veliko sladkorja (marmelada, med, sadni sirup, kompot, sadni izdelki iz konzerv, puding, brezalkoholne sladkane pijače, torta, sladoled, čokolada).
Alkohol je dovoljen le v zmernih količinah ob obroku. Pri osebni higieni naj diabetik uporablja le blaga, nevtralna mila, izogiba naj se nastanku ran in poškodb na koži. Pri delu naj uporablja zaščitne rokavice, priporočajo na spletni strani zveze društev diabetikov Slovenije (http://www.diabetes-zveza.si/sl/kaj-je-diabetes). JASNA ARKO
