Ob katastrofalni ujmi tudi psihološke posledice za ljudi

LJUBLJANA > "Ko se zgodi nekaj zelo hudega ali nenadnega, človek to doživi kot šok, duševno travmo, tudi če ni bil telesno poškodovan. Naši možgani pa se odzovejo tako, da vklopijo varovalni mehanizem boja, bega in zamrznitve," je pojasnila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. To velja tudi za vse tiste prebivalce, ki neposredno niso bili vpleteni v travmatično dogajanje in niso utrpeli škode v poplavah, so pa dogajanje spremljali, je dodala sogovornica.

Žalovanje ima več faz

Prebivalci na prizadetih poplavnih območjih se te dni vsak po svoje soočajo tudi z žalovanjem ob travmatičnih dogodkih. Sogovornica poudarja, da je žalovanje povsem običajno po travmatski izkušnji, ima pa več faz. Fazi šoka običajno sledita fazi jeze ali faza pogajanja, zatem še fazi žalovanja in sprejetja.

Psihološka pomoč na voljo v zdravstvenih ustanovah in na kriznih telefonih (seznam)

Ujma, ki je Slovenijo prizadela v preteklih dneh, je številnim odnesla vse, kar so imeli, številni bodo ob šoku potrebovali tudi psihološko pomoč. Objavljamo seznam organizacij in telefonskih številk, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in kjer lahko državljani poiščejo pomoč.

Telefonsko svetovanje nudijo:

- Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Druge oblike pomoči:

- Regionalni centri za duševno zdravje odraslih, več informacij na sta.si/qTukn0.

- Regionalni centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, več informacij na sta.si/qMPgr4.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja (nujna medicinska pomoč v najbližjem zdravstvenem domu in v psihiatričnih bolnišnicah), denimo:

LJUBLJANA

- urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45), telefonska številka: 01/475-06-85

- dežurna psihiatrična služba - center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), telefonska številka: 01/587-49-00

MARIBOR

- psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8. do 8. ure naslednjega dne), telefonska številka: 02/321-11-33

VOJNIK:

- psihiatrična bolnišnica Vojnik, dežurna psihiatrična pomoč (neprekinjeno 24 ur na dan vse dni v letu), ambulanta za nujna stanja (vsak delovni dan med 8. in 15. uro), telefonska številka: 03/780-01-00

ORMOŽ

- psihiatrična bolnišnica Ormož, ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10. do 15. ure, telefonska številka: 02/741-51-00

IDRIJA

- urgentna psihiatrična ambulanta, telefonska številka: 05 37 34 400

"Faza jeze običajno pomeni, da je človek jezen na cel svet, faza pogajanja pa, da človek preigrava različne možne scenarije o tem, kaj bi bilo, če bi ravnal drugače. Na primer, če bi premaknil avto, ga ne bi odnesla deroča voda. Ali, če bi zgradili hišo na drugem mestu, bi bilo danes drugače," je pojasnila sogovornica.

Najbolj grozno je, da je človek sam in brez informacij

Še posebej hudo je bilo v teh dneh za prebivalce Črne na Koroškem in drugih zaselkov, ki so bili več dni odrezani od sveta, pa tudi od večine telekomunikacij.

"V takšni situaciji je najbolj grozno in boleče, da je človek popolnoma sam in da nima na voljo informacij. Ko je pomoč vendarle prišla, so prebivalci Črne doživeli veliko olajšanje," je ocenila Dernovšek.

Razumljiv in logičen pa se ji zdi tudi odziv nekaterih, ki kljub grožnji poplav ali plazov niso želeli zapustiti svojih domov. "Človek se doma počuti varnega. Da bi moral zapustiti svoj dom, doživlja kot večjo nevarnost kot to, kar se mu morda lahko zgodi na domu med poplavami," je pojasnila.

Pomagajo spanje, redni obroki, varčevanje z močmi in pogovor

Sogovornica prebivalcem krajev na prizadetih območjih svetuje, naj se, če je to le mogoče, poskusijo naspati, uživajo redne obroke in varčujejo s svojimi močmi.

Prav tako pa naj se ne branijo prositi za pomoč, dodaja. Ob travmatičnih dogodkih je za žrtev namreč bistvenega pomena tudi to, da lahko govori o svojih stiskah z osebo, ki ji zaupa, ter da žrtev nima občutka, da je popolnoma sama, je poudarila Dernovšek.

Najprej je treba zagotoviti občutek varnosti in zadovoljiti osnovne potrebe

Več nasvetov za prvo pomoč v duševni stiski ob poplavah so danes podali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Bolj kot 'prave besede' je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo psihološko, socialno in praktično pomoč," so zapisali na spletni strani inštituta.

Med usmeritvami za pomoč posameznikom v stiski svetujejo, naj tisti, ki nudijo pomoč posamezniku v stiski v prvi vrsti zagotovijo občutek varnosti in osnovne potrebe, kot so zatočišče, hrana, voda, nujna medicinska pomoč. Obravnavanje takojšnjih telesnih potreb lahko namreč prispeva tudi k psihološkemu občutku varnosti in stabilnosti. Poudarjajo tudi ustrezno zagotovitev informacij o dogajanju.

Posebno pozornost nameniti otrokom

Če je le mogoče, na NIJZ svetujejo tudi vzpostavitev minimalne dnevne rutine, ki bo zagotavljala strukturo dneva in dajala občutek varnosti. Posameznikom v stiski je prav tako treba zagotoviti čustveno podporo in varno okolje, kjer lahko izrazijo svoja čustva in skrbi. Pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam, še posebej otrokom. V primeru, da oseba doživlja zelo hudo stisko, je ne puščamo same, ponudimo ji psihološko prvo pomoč oziroma jo usmerimo na vire pomoči.

Ob tem na NIJZ vsem, ki se znajdejo v stiski, svetujejo, naj se o svojih mislih in občutkih pogovarjajo z drugimi ter poiščejo in sprejmejo pomoč, ko jo potrebujejo.

Več nasvetov NIJZ je mogoče najti na povezavi sta.si/qRrAdY.