Ob zdravljenju tudi sprememba navad
Nedavni svetovni dan zdravja je bil namenjen kronični nenalezljivi bolezni, nevarni in celo usodni za vsakogar - povišanemu krvnemu tlaku. Mnogi bolniki niti ne vedo, da jih pesti. Med tem se lahko pojavijo še druga resna kronična obolenja, do zapletov z zdravjem je le še korak. Za kakšno bolezen gre in kakšne so nevarnosti za zdravje, pojasnjuje specialist internist, ki se posveča srčnim obolenjem, dr. Stojan Kariž iz izolske bolnišnice.
> Povišanemu krvnemu tlaku pravimo tihi ubijalec. Zakaj?
“Povišan krvni tlak je pomemben srčno-žilni dejavnik tveganja, saj lahko botruje pojavu možganske kapi, koronarne srčne bolezni (angine pektoris in srčno mišičnega infarkta), srčnega popuščanja in odpovedi ledvic.”
Že deset let poteka po celotni državi niz dejavnosti, ki so del Nacionalnega programa primarne preventive pred srčno-žilnimi boleznimi. Program izvajajo v osnovnem zdravstvu, torej v zdravstvenih domovih, kjer zdravniki družinske medicine sistematično odkrivajo dejavnike tveganja, med njimi tudi povišan krvni tlak. Posebej za to usposobljene medicinske sestre pa skrbijo za izpeljavo programov podpore za izboljšanje življenjskega sloga za ogrožene in za kronične bolnike. Med drugim potekajo tudi delavnice o zdravi prehrani in hujšanju. Zadnja leta je ta program dopolnila še uvedba referenčnih ambulant, ki zaokrožajo celovit in integrirani pristop k preprečevanju dejavnikov tveganja, redno spremljanje ogroženih za nastanek kroničnih bolezni in kakovostno obravnavo teh bolnikov.
Pomembne so vrednosti meritev
> Kdaj je krvni tlak nevarno povišan?
“Za arterijsko hipertenzijo gre pri izmerjeni vrednosti krvnega tlaka 140/90 mmHg in več. Vendar je ta meja arbitrarna. Tveganje za srčno-žilne zaplete pa se povečujejo že od izmerjenega krvnega tlaka 115/75 mmHg dalje. Ob vsakem porastu krvnega tlaka za 20/10 mmHg se tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov podvoji.”
> Kakšne težave ima bolnik s povišanim krvnim tlakom?
“Ljudje s povišanim krvnim tlakom praviloma ne občutijo težav, zato za bolezen ne vedo. Povišan krvni tlak običajno odkrijejo šele z meritvijo ob rednem ali naključnem pregledu v zdravstvenem domu. Če povišanega krvnega tlaka ne prepoznamo, bodo nanj opozorile šele težave, ki so posledica prizadetosti oziroma okvare organa (na primer srca, ledvic …). Da pa takšne okvare ne bi nastale, moramo povišan krvni tlak čim prej odkriti in zdraviti. To pa nam omogočajo redni preventivni zdravstveni pregledi.”
Starost in debelost - poglavitna krivca
> Zakaj v razvitem svetu - in s tem tudi pri nas - narašča obolevanje za arterijsko hipertenzijo?
“Pojavnost arterijske hipertenzije je v razvitem svetu v porastu. Vzroke pripisujejo staranju prebivalstva in naraščanju debelosti.”
> Gre torej za bolezen sodobnega časa ...
“Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima zvišan krvni tlak že milijarda ljudi. Vsak osmi prebivalec na svetu umre zaradi zapletov, ki jim botruje arterijska hipertenzija. Ocenjujejo, da ima povišan krvni tlak že več kot 40 odstotkov odraslih prebivalcev v Evropi. Pogostnost arterijske hipertenzije se povečuje s starostjo. ”
> Slovenija ob tem ni izjema?
“Ne, ni. V epidemiološki raziskavi, ki so jo pri nas opravili v obdobju med letom 2007 in letom 2009, je bila prevalenca arterijske hipertenzije pri odraslih preiskovancih, starejših od 20 let, več kot 50-odstotna (Accetto in Salobor, 2010). 31 odstotkov ljudi, ki so se zdravili zaradi arterijske hipertenzije, je imelo urejen krvni tlak. Ocenjujejo, da vsako leto pri nas zaradi posledic hipertenzije umre od 2400 do 4500 ljudi.”
Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog navaja, da se je delež moških z zvišanim krvnim tlakom od leta 2001 (tedaj je znašal 18,4 odstotka) lani povišal na 20,8 odstotka. Delež žensk je nekoliko nižji. Povečal pa se je tudi delež uživanja zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije. Povišan krvni tlak je pogostejši pri ostarelih, pri ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju, med prebivalci na podeželju in na vzhodnem območju Slovenije. Krvni tlak si ljudje najpogosteje izmerijo pri zdravniku na rednem preventivnem pregledu. Vse več pa je tudi ljudi, ki si krvni tlak redno meri tudi doma.
Obolevajo že tudi mladi
> Je točen podatek, da odkrivate zdravniki vse več povišanega krvnega tlaka že tudi med mladostniki? Zakaj obolevajo že tudi mladi?
“V razvitem svetu dobiva debelost epidemične razsežnosti. Porast telesne teže je praviloma povezan s porastom krvnega tlaka. V Združenih državah Amerike ugotavljajo, da je prav porast debelosti najverjetnejši vzrok za porast krvnega tlaka pri otrocih in mladostnikih (Ostchega in sod., 2009). Verjetno bi lahko o tem, da so razmere podobne, sklepali tudi, ko gre za populacijo v razvitem svetu na drugih območjih.”
> Ali in koliko morda vpliva na povišan krvni tlak tudi stres, ki so mu ljudje vsak dan vse bolj izpostavljeni?
“Epidemiološke raziskave so potrdile povezavo med slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami (glede izobrazbe, zaposlitve, zaslužka) in višjimi vrednostmi krvnega tlaka, prav tako pa tudi s pogostejšimi srčno-žilnimi zapleti. Povezava je zapletena in težko merljiva; se pa, vsaj deloma, zrcali skozi vplive psihosocialnih dejavnikov tveganja - gre za, denimo, občutek potrtosti, jezo, sovražnost, strah … “
> Tudi naša družba se sooča z revščino. Kako ta - zaradi odrekanja in slabše prehrane - vpliva in bo v prihodnje na porast obolenj, povezanih s hipertenzijo?
“Na to vprašanje ta hip kot zdravnik ne znam odgovoriti. Upam pa si trditi, da je za zdravje aktivne populacije veliko pomembneje, kako bo ekonomska kriza s krčenjem denarja, ki ga namenjamo zdravstvu, vplivala na kakovost zdravstvene oskrbe.”
JASNA ARKO
