Obložena miza naj ne poruši zmernosti
V slovenski duši je še nekaj ostanka vraževernosti, ki smo jo podedovali. Ta veleva, da mora biti praznična miza bogato obložena, sicer bomo vse leto živeli v pomanjkanju.
Ob božiču in novem letu je vsega na pretek, zato še tako trdni sklepi o zmernosti skopnijo in kaj kmalu trpita zdravje in počutje - zaradi prenajedanja in popivanja. Kaj storiti, da zdravje ne bi trpelo, večina sicer ve, a mize vabijo in dobri sklepi plahnijo.
Prevelik tek obrzda in organizem prisili k večji zmernosti tudi pitje vode. Velik kozarec vode popijte deset minut pred obrokom, pripomogel bo k manjšemu teku in hitrejšemu občutku sitosti. Tudi nasvet o vrstnem redu hrane ni odveč - najprej kozarec vode, čez nekaj minut sveža solata, nato naj sledi juha, šele nato težje jedi in priloge.
Sodobni človek, razpet med službenimi obveznostmi, vse daljšim delovnikom in pomanjkanjem prostega časa, decembrske praznike nestrpno pričakuje in poskrbi, da je tedaj na mizi kopica dobrot, pa tudi pijače. Vse to pa je tudi priložnost za prekrške, ki se kaj kmalu odrazijo na zdravju in počutju.
Od polne mize do prenajedanja in pijančevanja je pogosto le korak. Večina se pusti zapeljati očem, vonjavam in prazničnemu vzdušju, ob tem pa pozabi na zdravje, nasvete zdravnikov, celo na svoje kronične bolezni, kamor sodijo povišan krvni tlak, občutljiv želodec in na pasti v obliki povišanega holesterola.
Lenoba škodi
Za praznike se mize šibijo zlasti pod kalorično, teže in težko prebavljivo, krepko hrano. Ta obteži želodec, prebavila in stopnjuje lenobnost. Zaradi bogatih obrokov se nabere kopica kalorij, ki jih sproti ne pokurimo.
Telesna dejavnost in ukvarjanje s športom pripomoreta k temu, da porabimo odvečno energijo, pridobljeno z obilico hrane, ki smo jo med prazniki basali vase. Zdravniki omenjajo, da bi se, praznikom navkljub, morali odpraviti vsaj na polurni sprehod po svežem zraku - četudi piha burja, dežuje, sneži ...
A večina se raje predaja lenarjenju in uživanju ob hrani ter jedači. Svoje prispevajo še druženja s prijatelji in sorodniki, za kar običajno ni več toliko časa kot v preteklosti.
Popraznični vitaminsko-vodni dan
Koristni zdravstveni nasveti sicer velevajo, naj ne pozabimo na vsakodnevne sprehode. Za čas tik po praznovanjih pa tistim, ki so sicer zdravi, velevajo tudi popraznično zmanjšanje obrokov, in to navkljub bogati zalogi dobrot, ki so ostale od praznovanja.
Zaradi prazničnega prenajedanja tudi zdravniki nasploh zdravim ljudem svetujejo popraznični sadno-zelenjavni dan ali dva. Tedaj naj bi popili zlasti velike količine navadne vode in se veliko gibali.
A prenajedanje pripomore k zmanjšanemu občutku za pravo mero in tik po praznikih je za mnoge še toliko neznosnejša že misel, da bi bili tri ure lačni. Še manj so pripravljeni ves dan zdržati z minimalno količino hrane, predvsem v obliki solat in sadja in piti zgolj navadno vodo. Prav voda pa je pomembna, saj so na to tekočino pozabljali ob preveliki količini hrane in popitega alkohola. Ta pa, kot je znano, pripomore k dehidraciji organizma, zato je vodna terapija več kot umestna za organizem.
Zdravniki svarijo, da organizmu ne smemo odtegovati tekočine, in to v obliki navadne pitne vode, ki je ne more nadomestiti nobena druga tekočina. Z vodo izpiramo iz organizma tudi vse škodljive snovi presnove, ki so se nabrale med pretiranim prehranjevanjem, še zlasti, če se nam je zato poslabšala tudi prebava in so prebavila preobložena.
Z dejavnostjo pa porabljamo energijo v maščobnih rezervah, ki so se med prazniki okrepile. Le tako preprečimo skokovito povečevanje telesne teže, povečanih maščob v krvi, upad telesne zmogljivost, porast krvnega tlaka ...
Prazniki stopnjujejo pretiravanja
Nekajdnevno prenajedanje sproži tudi takojšnje obrambne hormonske in duševne odzive.
Kronični bolniki morajo tudi med praznovanjem in za praznično mizo spoštovati priporočeni režim hranjenja in življenjskega sloga. Zdravila morajo jemati skladno z navodili, odmerkov ne smejo prilagajati na lastno pest zgolj zato, da bi lahko na praznični dan več pojedli in popili.
Poruši se ravnovesje, zato se nas polašča želja po vnovičnem prenajedanju - okrepi se namreč apetit - ter zanemarjanju telesne dejavnosti. Sklene se začarani krog, kasneje ga le stežka premagamo in le mukoma uspemo uloviti zmernejši slog hranjenja, ki je priporočljiv za zdravo življenje.
Največja napako praznovanj je obilno hrano krepko zalivati še z alkoholom. Tedaj so jetra nenehno preobremenjena. Najblažja reakcija organizma je, kot navajajo zdravniki, slabo počutje, lenobnost in upočasnitev mentalnih funkcij in reakcij organizma. Poleg jeter trpi tudi žolčnik, zato tudi bolečine v žolčniku niso redkost in so resen opomin, da smo s tem škodili lastnemu zdravju.
Pretirano popivanje pa botruje tudi povečanemu, neodgovornemu pogumu - denimo divjanju z avtomobilom, pretiravanju na smučarskih progah, nepripravljenemu drznemu odhodu v hribe, po možnosti po poti, ki terja zelo dobro kondicijo.
Splošen nasvet zdravnikov je zmernost. Še posebej priporočajo, naj nikar ne jemo z očmi, temveč naj si na krožnik naložimo le toliko, kot bomo res pojedli do prvega občutka sitosti, čeprav se zdi porcija skromna. Med jedjo sicer za splošno zdrave ljudi ni nič narobe popiti kozarec kakovostnega vina (vino je namreč hrana), nikakor pa se ne bi smeli vdati pijančevanju. Poleg alkohola moramo vselej piti tudi navadno vodo - po vsakem kozarčku vina dva kozarca navadne vode.
Nasvet o zmernosti, pestri in zdravi hrani ter izogibanju pijančevanju velja še zlasti za ljudi s kroničnimi boleznimi. Alkoholu, maščobam in težki hrani naj se izogibajo ljudje, ki redno uživajo zdravila zaradi kakšne izmed kronične bolezni, na kar so jih že večkrat opozorili tudi lečeči zdravniki.
Nasvet o zmernosti pri jedači in še bolj pri pijači velja tudi za vse, ki bodo po silvestrski večerji sedli za volan.
JASNA ARKO
