Od elektrike je v veliki meri odvisna neoporečnost hrane
Sodoben človek je toliko razvajen, da ne pomisli na to, kako je vse bolj odvisen od sodobne tehnologije in naprav. Zadnja naravna katastrofa v Sloveniji, ko je bil zaradi žleda večidel Primorske in tudi Slovenije brez elektrike, nas je znova opomnila, da je naše preživetje vse bolj povezano s pridobitvami sodobne civilizacije.
Žal so se zaradi električnega mrka pokvarile na tone prehrambenih izdelkov in živil, ki ostajajo primerna za uživanje le, če so ohlajena in zamrznjena.
Električna energija je ena od dobrin, ki jo ljudje že dolgo izkoriščamo in uporabljamo v vseh dejavnostih. Običajni življenjski ritem je na vse načine z njo tesno povezan. Ta energija je človeku omogočila napredek v razvoju in udobnejše bivanje. Težko si brez nje lahko zamislimo normalno preživetje, saj poganja večino naprav v gospodinjstvih in industriji.
Elektrika poganja prehrambeno industrijo
V živilsko-predelovalni industriji, kmetijstvu, vzreji živine in pridelavi hrane se električna energija uporablja za predelavo in obdelavo živil v vseh fazah proizvodnje.
Brez nje dandanes domala ni možna živinoreja - mesna in mlečna -, ki obsega vzrejo in rejo živali in molžo. Pomembna je v klavnicah, v proizvodnji in predelavi živilskih izdelkov, pri shranjevanju, zorenju, hlajenju in zmrzovanju, pri pripravi živil s toplotno obdelavo (kuhanje, pečenje, praženje, cvrtje in drugo).
V proizvodnji in tudi doma jo potrebujemo še za čiščenje, pomivanje posode, pripravo tople vode, delovanje pralnih strojev, pomivalnih strojev, čistilnih naprav.
Elektrika je pomembna pri preskrbi prebivalstva z vodo, saj poganja črpalke, ki omogočajo pretok tudi v višja nadstropja, cisterne, vodohrame in gospodinjstva.
Kmetije v velikih zagatah
V zadnji katastrofi je tako obstala dejavnost na kmetijah, pojavili so se problemi pri oskrbi krav, hrambi mleka in pri oddaji v mlekarne.
Eden takšnih primerov so Primorske novice podrobno predstavile ob obisku ene od primorskih kmetij, kjer dvakrat na dan pomolzejo 180 krav molznic in tako dobijo približno 2700 litrov mleka na dan.
Krave pa ne morejo čakati. Lastnik je navedel, da so zaradi katastrofe le en dan samo uro kasneje molzli krave, pa so že mukale. Če jih ne bi redno molzli, bi zbolele in zgodila bi se nova katastrofa.
K sreči ima ta kmetija agregat, s katerim lahko krave molzejo in mleko hladijo, problem pa je, kadar je generator prešibak za vsa nujna opravila na kmetiji.
Predelava mleka in pekarne odvisne od energije
Običajno mleko hladijo že med molžo, v električnem mrku so morali to početi po njej, medtem pa niso smeli vključiti niti strojnega kidanja gnoja, prav tako niso mogli hladiti mleka v večjem kotlu. Zato so morali uporabljati le manjšega, proces je potekal veliko počasneje. Tudi sirov niso mogli delati, jogurte pa le ponoči ...
Velik problem se je pojavil tudi v pekarnah, ki so ostale brez elektrike in ne premorejo lastnih agregatov. Zastala je peka kruha za prehrano občanov, da druge nastale škode niti ne omenjamo.
Zamrznjena hrana se je začela kvariti
Še in še bi lahko nizali primere, ki so posledica izrednih razmer zaradi naravnih nesreč, kakršna nas je doletela v Sloveniji. Mnogo gospodinjstev je ostalo brez elektrike, prišlo je do taljenja hrane v zamrzovalnih skrinjah.
Če jim niso mogli pravočasno zagotoviti elektrike, je prišlo do velikega kvarjenja hrane. Zato bodo nujni izvedba temeljitega čiščenja in dezinfekcija zamrzovalnih skrinj, večjih hladilnikov in hladilnih komor takoj, ko bo to mogoče in vsekakor pred ponovno uporabo.
Nujna bo dezinfekcija
Zato navedimo le temeljne nasvete za dezinfekcijo. Zelo pomembna je dezinfekcija razpadajoče, gnijoče količine hrane in proizvodov živalskega porekla v različnih hladilnikih, skrinjah, skladiščih, kleteh, proizvodnih obratih.
Ti izdelki, ki so v fazi razpadanja, povzročajo velike težave in imajo močan, odvraten vonj. Vse površine in prostore, kjer se je to razpadanje in gnitje pojavilo, moramo razkužiti, mehansko odstraniti in opraviti postopek deodoracije, da odstranimo močan vonj.
Za te postopke uporabljamo ustrezne kemične dezinficiense in sredstva za preprečevanje vonja. Na voljo so v specializiranih trgovinah. Pri tem lahko uporabimo tudi sredstva, ki jih imamo v shrambah. Spomnimo se navodil naših babic, ko elektrika še ni bila tako samoumevna (umivanje z močnim kisom, limoninim sokom, alkoholom ..., deodoriranje z gorljivimi vejicami rožmarina, brina in podobno).
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
