Odločilen je zdrav življenjski slog
Sladkorna bolezen tipa 2 je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega časa. Obolevnost narašča med generacijami srednjih let in starostniki, tudi zaradi vse daljše življenjske dobe. Povezana je z nezdravim načinom življenja, s premalo gibanja in pretiravanjem pri hrani.
PRESNOVNE BOLEZNI> Na to opozarja svetovni dan sladkorne bolezni, ki smo ga obeležili včeraj.
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, zanjo oboli 90 odstotkov vseh bolnikov s sladkorno boleznijo, zlasti v srednjih letih in starosti. Značilna je trajno povišana raven krvnega sladkorja (hiperglikemija), ki je posledica prepičlega izločanja insulina v telesu.
Sladkorna bolezen tipa 1 napada ne glede na starost in spol. Zanjo so že ob pojavu značilni praviloma burna zapleti pri presnovi, ki se lahko stopnjujejo celo do ketoacidoze. Kronični zapleti se običajno ne pojavijo še vsaj pet let po pojavu te vrste sladkorne bolezni. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa so značilni počasna presnova, pogosto se ob diagnosticiranju pojavljajo že tudi kronični zapleti. Bolezen je kronična, treba jo je čim prej zdraviti, bolniki so pod redno kontrolo. Poleg zdravil jo zdravijo tudi z insulinom. Če bolezni ne zdravijo, se zaradi hudih zapletov konča s prezgodnjo smrtjo.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen okrog 6,4 odstotka odraslih po svetu, torej 285 milijonov diabetikov. Do leta 2030 naj bi jih bilo že več kot 430 milijonov - obolel naj bi že vsak dvajseti odrasli Zemljan. V Sloveniji naj bi za sladkorno boleznijo leta 2030 bolehalo slabih devet odstotkov prebivalstva.
Sladkorna bolezen se med boleznimi v razvitem svetu, ki najpogosteje povzročajo smrt, uvršča na četrto mesto. Obolevnost se zvišuje zaradi daljšanja življenjske dobe, nezdravega načina življenja, premalo gibanja in uživanja prevelikih količin hrane.
Diabetes tipa 2 ugotovijo z meritvijo glukoze v krvi. Ko znaša ta glukoza na tešče 7,0 mmol/l ali več (oziroma naključno 11,1 mmol/ l ali več), gre za sladkorno bolezen. Test opravijo pri obolelih z značilnimi težavami - muči jih žeja, obilno odvajajo vodo, nenačrtovano hujšajo. Vendar pa večina obolelih teh težav pogosto nima. Zato so družinski zdravniki pozorni tudi na ljudi, kjer je ta bolezen v družini, na debelost, povečan krvni tlak in povečane maščobe v krvi.
Oboleli imajo sladkorno bolezen več let, preden bolezen odkrijejo, zato se že pojavljajo značilni zapleti (težave na ožilju, visok krvni tlak, obolenja vida, obolenja na ledvicah, ateroskleroza).
Temelj zdravljenja je sprememba življenjskega sloga. Nujno morajo shujšati in spoštovati dietno prehrano, ki vsebuje veliko zelenjave ter zdravih živil v omejenih količinah. Nujna je tudi redna telesna dejavnost z veliko pešačenja. Pravilna prehrana in gibanje izboljšata stanje glukoze v krvi in pogosto zdravljenje z zdravili ni potrebno.
Pri težjih oblikah bolezni predpišejo zdravila za dobro urejenost glukoze v krvi. Če pa bolezen izbruhne silovito, jo najprej zdravijo z več vrstami zdravil, ko to več ne zaleže, pa z injekcijami insulina.
JA