Ortopedija in njene zmožnosti
Ortopedija je medicinska znanost, ki se ukvarja z raziskovanjem, preprečevanjem in zdravljenjem sistema za gibanje. Beseda je skovanka dveh grških besed, in sicer orthos, kar pomeni ravno, in paidion - otrok. V zgodovinskem smislu se je razvila kot znanost za korekcijo deformacij telesa otrok, vendar je že zdavnaj presegla te meje in se ukvarja tudi z boleznimi lokomotornega sistema odraslih. Ime pa je ostalo isto.
Zdravljenje deformacij okostja in sklepov, zlomov, izpahov ali prirojenih anomalij zasledimo že v antiki, iz Hipokratovih zapisov, pri srednjeveških učenjakih, v renesančni medicini, v razsvetljenskemu zagonu medicinske znanosti. V zadnjih 50 letih ortopedija ob pomoči razvoja ostalih znanosti, tehnologije in diagnostičnih postopkov dosega razcvet in razmah svetlobnih hitrosti.
V samih začetkih se je ortopedija ukvarjala s korekcijo bolezni, najpogosteje pri otrocih, in sicer s skoliozami (ukrivljena hrbtenica), otroško paralizo, tuberkulozo kosti in prirojenimi deformacijami kosti, kot so denimo izpahi kolkov ali deformacije stopal. Postopoma je pričela vključevati zlome, izpahe in travmo skeleta v okviru svoje specialnosti.
Ortopedija je dandanes pretežno kirurška stroka, vendar je ohranila svoje zgodovinske specifičnosti (skrb za preventivo, rehabilitacijo ter poškodb gibal). Sodeluje z ostalimi specialnostmi, kot so pediatrija, nevrologija, fizikalna medicina, revmatologija in druge.
V zadnjih desetletij so praktično izzvenele tuberkuloza, otroška paraliza, rahitis. S preventivo je danes odstotek prirojenih izpahov kolkov in deformacij stopal zelo majhen. Po drugi strani pa prihaja v ospredje - zaradi podaljševanja življenjske dobe - problematika degenerativnih bolezni, zlomov zaradi osteoporoze, poškodb (prometne, poklicne, športne); k temu svoje prispevajo tudi posledice poškodb sistema gibal.
Spektakularni razvoj je ortopedija pokazala v endoskopski tehniki, kjer z inštrumentom z optiko gledamo v sklep, potrdimo diagnozo in sočasno opravimo operacijo - pri rekonstruktivni kirurgiji z mikrokirurškimi tehnikami in žilnimi vsadki; z vse boljšimi umetnimi sklepi in materiali, s katerimi lahko zamenjamo praktično vse sklepe, pri kirurgiji hrbtenice, laserskih tehnikah, tehnikah podaljševanja udov in še bi lahko naštevali.
Ob vsem tem pa ne kaže pozabiti na zgodovinski mejnik v ortopediji - na odkritje X-žarkov leta 1895. K razvoju ortopedije je vsekakor pripomogel razvoj tehnologije na diagnostičnem področju, kot so računalniška tomografija, tridimenzionalni CT, magnetna resonanca, izotopske preiskave, diagnostika s kontrastnimi sredstvi, sofisticirane laboratorijske preiskave ...
Dr. Neven Kruljac, specialist ortoped, se je rodil v Pulju leta 1952. Medicinsko fakulteto je končal v Zagrebu leta 1976. Leta 1977 se je zaposlil v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kje je delal 37 let, do leta 2013. Specializacijo iz ortopedije je končal leta 1983 v Ljubljani. Leta 2014 je doktoriral na Univerzi na Primorskem - na Fakulteti za humanistične študije na programu Filozofija in teorija vizualne kulture. Zdaj dela v svoji zasebni ortopedski ambulanti. V časniku nas bo seznanjal z najpogostejšimi ortopedskimi diagnozami v kliničnem, diagnostičnem in terapevtskem smislu. Predstavljal bo možnosti, s katerimi sodobna ortopedija odstrani ali vsaj omili bolečino in težave v zvezi z ortopedsko patologijo. V predstavitvi bo opravil presek skozi najpogostejšo ortopedsko simptomatiko, s katero se dandanes spopada vse več ljudi. Avtor bo občasno odgovarjal tudi na vprašanja bralcev, posredujete mu jih lahko na elektronski naslov zdravje@primorske.si ali na njegovo mobilno telefonsko številko 040/979-079.
Že zdaj sloni prihodnost ortopedije na skoraj znanstveno-fantastičnih temeljih. Omenim naj raziskave na področju molekularne biologije (kulture hrustančnih celic za polnitev hrustančnih defektov pri obrabi sklepa), gensko terapijo (ne le za dedne bolezni, ampak tudi pogostejše bolezni - osteoporoza, artroza) ter raziskave, ki imajo za cilj preprečiti okvare sistema za gibanje. Vendar pa ima tudi ortopedija zdaj še, podobno kot vse druge medicinske veje, tudi svoje omejitve.
dr. sci. NEVEN KRULJAC, spec. ortoped