Poleg običajnih še rdeči polži

Polži v bližini naših bivališč so pogost pojav. Te, za nekoga ljubke živalce, spet za druge pa odvratne zaradi sluzavosti in oblike, so sicer vedno prisotne v naši okolici, vendar se po obilnejših padavinah množičneje pojavijo.

Čeprav so polži del narave in naravnega okolja, jih nekateri ne marajo zaradi škode, ki jo povzročajo na zelenjavi in okrasnih rastlinah. Med drugim imajo nadvse radi vrtne trate, krompirjeve olupke, teloh, ostrožnik, srobotove poganjke in liste stepske lilije. Lotijo se tudi sveže posajenih sadik različnih okrasnih rastlin, zato smo včasih presenečeni in jezni, ker od posajene sadike ostane le obgrizeno steblo.

Polži so najbolj aktivni v vlažnih dneh in deževnih nočeh. Čez dan, ko je suho, se skrijejo pod kamenje, listje, skladovnice drv, v zemljo, vlažne prostore, da se zavarujejo pred izsušitvijo.

Njihova mehka telesna površina je polna številnih žlez, ki neprestano izločajo sluz. Ta jim omogoča, da lezejo po podlagi in varuje organ za premikanje - podplat - pred mehanskimi poškodbami.

Polži so dvospolniki ali hermafroditi. Ista žival ima ženske in moške spolne organe. Oplojujejo se vzajemno. Po približno enem mesecu se iz oplojenih jajčec izležejo mladi polžki, ki takoj zaživijo samostojno. Navadno so spolno zreli po dveh mesecih življenja. Polži se parijo in razmnožujejo od pomladi do jeseni.

Polži povzročajo veliko škodo v vrtovih, zlasti na senčnih in vlažnih legah. Napadajo tudi rastline v rastlinjakih. S strgačo ali radulo, ki je hitinast organ z zobčki v polževih ustih, postrgajo mlade mehkejše dele rastlin, na starejših delih pa izgrizejo velike luknje.

Rastline onesnažujejo z iztrebki in sluzjo v obliki svetleče sledi. Ob množičnem pojavu naredijo veliko škodo na solati, kapusnicah, fižolu, grahu, korenju, paradižniku in drugih vrtninah, kakor tudi na okrasnih rastlinah.

Še posebej se v zadnjem času na naših vrtovih pojavljajo nadležni, iz tujine prinešeni polži brez hišice. So oranžne, rdečkaste barve in še veliko bolj agresivni od polžev z hišico. Gre za polže lazarje in slinarje.

Da zredčimo preveliko število polžev v vrtu, uporabljamo več načinov zaščite. Kemična sredstva za zatiranje polžev imenujemo limacidi. Navadno so v obliki vab, ki vsebujejo aktivno snov in različne atraktante, ki polže privabljajo. Sredstva vsebujejo metaldehid, ki je zelo učinkovita aktivna snov za zatiranje vseh vrst polžev. Deluje kontaktno (skozi kožo) in želodčno (pri zaužitju). Sredstvo povzroči močno izločanje sluzi pri polžih, ki nato poginejo zaradi izsušitve. Učinek je večji, če ta pripravek nastavimo zvečer, po dežju ali zalivanju, saj so v vlažnih nočeh polži zelo aktivni in pojedo veliko vabe. Sredstvo je obstojno v vseh vremenskih razmerah. Po podatkih iz agrotrgovin kemičnih sredstev ne more kupovati prav vsak. Dobimo ga na podlagi predložitve izkaznice, da smo usposobljeni za delo z agrokemičnimi sredstvi.

Namen takega ukrepa je, da preprečimo zlorabo nevarnih preparatov in še posebej morebitne zastrupitve pri ljudeh in živalih.

Po javno dostopnih podatkih se število zastrupitev živali povečuje, pogosta je tudi nedovoljena uporaba sredstev za zastrupljanje domačih živali, psov in maček, tu in tam tudi mestnih golobov.

Takšne zlorabe so obsojanja vredne, žal pa se kar vrstijo.

Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.

/