“Popustila je temeljna preventiva”
Aids je še vedno neozdravljiva bolezen, vendar pa je ob pravočasnem in vseživljenjskem zdravljenju postala kronična obvladljiva okužba. Po več kot 30 letih od začetka te bolezni in vseh informacijah o okužbi je nenavadno, da se epidemija še vedno širi, pravi infektolog Janez Tomažič s Klinike za infekcije in vročinska stanja UKC Ljubljana.
> Kako pogosta je okužba z virusom hiv v Sloveniji?
“Tudi v Sloveniji se širi, vendar je epidemija še vedno majhna - manj kot en okužen na 1000 prebivalcev. Zaskrbljujoče pa je, da je med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, približno štiri odstotke okuženih. Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v Sloveniji v obdobju 2005-2014 skupno 431 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Letno število prijavljenih primerov pa se je gibalo od najnižjega 33 v letu 2006 do najvišjega 55 v letu 2011. V primerjavi z večino držav Evropske unije imamo relativno malo novih okužb, leta 2013 sta med 30 evropskimi državami le dve poročali o nižji prijavni incidenci kot Slovenija. Pri nas trenutno živi približno 600 ljudi, okuženih z virusom hiv, predvidevamo pa, da je še od 150 do 200 takih, ki za okužbo ne vedo. Večina novih diagnoz je v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.”
> Kdaj je tveganje za prenos okužbe največje?
“Največje je v začetnem ali v poznem obdobju okužbe, ko je koncentracija virusa v telesnih tekočinah velika. Okužena oseba najpogosteje prenese virus na druge osebe v prvih mesecih po okužbi, ker je takrat najbolj kužna, ne ve za svojo okužbo in ima pogosto nezaščitene spolne odnose, lahko tudi z več spolnimi partnerji.”
> Kako to, da se kljub dobremu ozaveščanju okužba v Sloveniji še vedno širi?
“Okuži se lahko kdorkoli, neodvisno od spola, starosti in spolne usmerjenosti, vendar številke kažejo, da je okužba neprimerno pogosteje prisotna med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Zaradi učinkovitega zdravljenja, 'sodobnega načina življenja' (nove spolne prakse, rekreacijske droge ...) in verjetno tudi zaradi še vedno prisotne hude stigmatizacije je med določenim deležem teh skupin ljudi popustila temeljna preventiva; ne uporabljajo kondomov in lubrifikantov, predvsem pri analnih odnosih, in ne poznajo 'hiv statusa' partnerja(jev). Porašča tudi pojavnost drugih spolno prenosljivih okužb, kot so sifilis, gonoreja, nespecifični uretritis in genitalni herpes, ki povečujejo možnost prenosa virusa. Posebej pa je zaskrbljujoča pogosto pomanjkljiva celostna obravnava oseb s spolno prenosljivimi okužbami v Sloveniji, še posebej moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Zgodnje odkrivanje oseb, okuženih s hiv (pogostejše testiranje predvsem najbolj izpostavljenih ljudi) in zgodnje zdravljenje okuženih ljudi je poleg promocije bolj odgovornega obnašanja prioriteta v boju proti aidsu. Zdravljenje je namreč odlična oziroma najučinkovitejša preventiva. Pri ljudeh, ki se uspešno zdravijo, je za več kot 90 odstotkov zmanjšano tveganje za prenos okužbe na spolnega partnerja.”
> Nov način preprečevanja okužbe s hiv je profilaksa pred izpostavitvijo (PrEP). Za kaj gre?
“PrEP je pomemben nov način preprečevanja okužbe s hiv, ki počasi prihaja iz raziskovalnega področja v vsakdanje življenje. Gre za tako imenovani 'kemični kondom', ko oseba poleg varne spolnosti zaščitno prejema protiretorvirusna zdravila (dve učinkovini v eni tableti) in mora biti pod nadzorom zdravnika. Tovrstna preventiva se uveljavlja zlasti za ključne skupine, pri katerih je tveganje za okužbo zelo veliko. Nedavno sta bili zaključeni dve evropski raziskavi, katerih rezultati kažejo, da je PrEP pri najbolj izpostavljenih osebah lahko učinkovit v 86 odstotkih. Pred nekaj dnevi je Francija kot prva in do sedaj edina evropska država uvedla tovrstno preventivo v svoj nacionalni javnozdravstveni preventivni program, ki se financira iz zdravstvene blagajne, in je tako PrEP na voljo za določene ključne skupine prebivalstva.”
> Kdaj je priporočljivo testiranje na okužbo s hiv?
“Testiranje je priporočljivo pri osebah z dejavniki tveganja za okužbo, osebami z drugimi spolno prenosljivimi okužbami, hepatitisom B in C ter ob indikatorskih boleznih, kot so pasovec, huda diseboreja, oralna kandidoza, oralna lasasta levkoplakija, nejasna vročina in hujšanje ter ponavljajoče se okužbe. Če so pri osebi, ki jo testiramo, presejalni testi pozitivni, tega nikoli ne povemo preiskovancu, vedno je treba narediti še potrditvene teste in šele na to bolniku povemo rezultat testiranja.”
Po najnovejših ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 37 milijonov ljudi z okužbo HIV, 350 milijonov je kronično okuženih z virusom hepatitisa B in 170 milijonov z virusom hepatitisa C. Žal jih veliko ne ve, med njimi kar tri četrtine okuženih z virusom hepatitisa C, da so okuženi, saj lahko vrsto let po okužbi živijo brez kakršnihkoli znakov bolezni. Prepozno odkrita okužba je glavni razlog, da aidsu in virusnima hepatitisoma B in C v svetu še vedno vsako leto podležeta dva in pol milijona ljudi.
> Kako zdravimo to kronično bolezen?
“Aids je bolezen, ki jo s sedanjimi terapevtskimi pristopi na moremo pozdraviti, lahko pa pomembno vplivamo na njen potek in jo iz bolezni z veliko smrtnostjo in s številnimi ogrožajočimi zapleti spremenimo v obvladljivo kronično bolezen z zadovoljivo kakovostjo življenja. Predpogoj je redno, vsakodnevno in doživljenjsko uživanje ustreznih zdravil. Temelj uspešnega zdravljenja je bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju, zato je zelo pomembno, da mu razložimo pomembnost zdravljenja in da ga prilagodimo posameznemu bolniku. Umrljivost okuženih ljudi se sicer zmanjšuje, vendar pa je še vedno večja od umrljivosti v splošni populaciji. Narašča pa delež smrti, ki niso neposredno povezane z aidsom in so predvsem posledica srčno-žilnih ali rakavih bolezni ter bolezni jeter.”
> Kako pomembna je vloga družinskih zdravnikov pri obravnavi bolnikov z aidsom?
“Za obravnavo bolnikov s aidsom so poleg infektologov, epidemiologov, mikrobiologov in drugih zdravstvenih delavcev nujno potrebni tudi drugi specialisti, med drugim imajo posebno mesto družinski zdravniki. Za diagnozo okužbe je namreč poleg dejavnikov tvegana treba prepoznati tudi glavne klinične slike okužbe s hiv. Zdravnik družinske medicine ima pri tem še posebej pomembno vlogo, ker bolnika najbolje pozna in mu lahko zgodaj priporoči testiranje na hiv. Ima vlogo strokovnjaka zdravstvene vzgoje, ki najširšemu krogu ljudi lahko posreduje informacijo, da se hiv okužba lahko zgodi vsakemu, ki se tvegano obnaša.”
> Se ljudje težko odločijo za testiranje?
“V Sloveniji se ljudje redko odločajo za testiranje, zato je potrebna večja aktivnost vseh slovenskih zdravnikov v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in celotno družbo. Nevladne organizacije (Legebitra, DIH, Škuc Magnus) imajo zelo pomembno vlogo in so pri nas zelo dejavne: organizirali so testiranje na hiv, hepatitis B in hepatitis C izven zdravstvenih ustanov, tako da je po vsej Sloveniji možno testiranje v skupnosti, poleg tega pa imajo pomembno vlogo pri ustreznem informiranju tovrstne populacije in delujejo široko preventivno.”
ALENKA OŽBOT
