Pozno zdravljenje ne more preprečiti invalidnosti
Po podatkih slovenskih zdravnikov trpi za vnetno revmatično boleznijo od 40.000 do 60.000 ljudi, revmatologov pa je le dvajset. Vsi so preobremenjeni, čakalne vrste in dobe so predolge. Na prvi pregled čaka 1728 bolnikov. V povprečju traja čakanje na prvi pregled vsaj pol leta.
REVMA> Pol leta stojijo v vrsti bolniki v šempetrski bolnišnici, tisti v izolski pa devet mesecev. Revmatologi vedo, da je oboje krepko predolgo.
Specialisti revmatologi se dobro zavedajo, da je za upočasnitev napredovanja te hude bolezni pomembno zgodnje odkrivanje in takojšnje zdravljenje.
Bolezen botruje invalidnosti
Revmatoidni artritis je kronična sistemska avtoimunska bolezen. Povzroča boleče vnetje in poškodbo sklepov. Ključna pri zdravljenju sta upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja, zato jo morajo začeti zdraviti takoj, ko se pojavi.
V primorskih regionalnih bolnišnicah delujeta ambulanti za revmatologijo. Na redni pregled čakajo bolniki v Šempetru v povprečju pol leta, v Izoli devet mesecev. Po navedbah direktorja Janija Derniča je v Izoli tako dolga čakalna doba posledica odsotnosti specialistke. Dernič upa, da se bo kmalu vrnila na delo in se bo čas za pregled začel skrajševati.
Bolezen hromi zmožnost za delo in opravljanje vsakdanjih opravil, vodi v invalidnost. Po uradnih strokovnih podatkih trideset do petdeset odstotkov bolnikov, ki niso deležni primernega zdravljenja, po desetih letih od nastanka bolezni ne zmore več delati.
Stroški zdravljenja bremenijo zdravstveno blagajno, a so po oceni stroke manjši, kot tisti, ki so posledica bolniških odsotnosti in invalidskih upokojitev.
Nova spoznanja
Šele lani je slovenska revmatološka stroka dobila nova merila za določitev diagnoze za revmatoidni artritis. Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v ljubljanskem kliničnem centru, pravi: “Diagnozo lahko po novem določimo prej, saj ne velja več merilo, da mora sklepno vnetje trajati vsaj šest tednov. Bolezen lahko diagnosticiramo tudi, ko je otečen samo en sklep. Hitrejše zdravljenje je bistveno za prognozo bolezni.”
Na voljo so nova, učinkovitejša zdravila, imenovana imunomodulirajoča. Včasih pa predpišejo biološka zdravila. S slednjimi zdravijo 840 bolnikov.
Premalo specialistov
Po oceni stroke boleha pri nas za vnetno revmatično boleznijo od 40.000 in 60.000 ljudi. Počasno odkrivanje in zdravljenje je posledica premalo specialistov - imamo jih le 20 in so preobremenjeni. Čakalne dobe za prvi pregled so občutno predolge, znašajo vsaj pol leta. V državah EU imajo povprečno 1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev, pri nas le 0,8 revmatologa na enako število ljudi. “Nova priporočila terjajo pogoste kontrole na začetku zdravljenja, ker pa nas je premalo, to ni možno,” pravi Tomšič. “Zato zamudimo ključne trenutke, ko bi, če bi začeli bolnika zdraviti takoj, še lahko preprečili telesne deformacije in mu omogočili aktivno življenje.”
To bi se kot koristno odrazilo v družbi, saj bi bilo manj odsotnosti z dela, socialnih stisk in invalidov. Društvo revmatikov Slovenije je zato že maja letos zdravstvenemu ministru Dorjanu Marušiču naslovilo vprašanje, kako namerava skrajšati čakalne dobe v revmatologiji. Minister je sklical predstavnike društva in revmatologov. Imenovali so delovno skupino, ki bo na podlagi podatkov iz vseh zdravstvenih regij zasnovala akcijski načrt razvoja revmatološke dejavnosti.
V zdravniški zbornici zavračajo krivdo za premalo revmatologov, češ da razpisujejo premalo teh specializacij. Po njihovi navedbi je edini vzrok premajhno zanimanje diplomantov z obeh medicinskih fakultet za to specializacijo. Zbornica je v zadnjih sedmih letih razpisala 14 mest za revmatologijo, prijavilo se je le osem kandidatov. Navajajo še, da zavodi aktivno sodelujejo pri oblikovanju razpisa za specializacije. Zbornica ga oblikuje na podlagi podatkov zavodov, registra zdravnikov, razvojnih načrtov medicinskih strok. Podatke primerjajo z nekaterimi drugimi državami EU, s številom prostih delovnih mest za specializante in podatki o upokojitvah specialistov.
Tomšičevih zatrjuje, da si za to že leta prizadevajo: “Pred sedmimi leti smo vpeljali specializacijo iz revmatologije in sprejeli nacionalno mrežo revmatologov za obdobje od leta 2004 do 2014. Žal je nismo uresničili, saj specializacije razpisuje zdravniška zbornica, ta pa ne spoštuje usmeritev stroke.”
Želijo si novosti
Stroka je že pred leti predlagala drugačno organizacijo dela, ki bi omogočala pregled več bolnikov - kar tisoč več na leto kot doslej. Po Tomšičevih navedbah pa je vodstvo kliničnega centra na podlagi mnenja svetovalne komisije (sestavljajo jo Dušan Keber, Andrej Baričič, Peter Požun) “povozilo poenoteno revmatološko stroko. V revmatologiji je avtoriteto nadomestila avtoritarnost, posledice pa občutijo bolni.”
Novosti pa se obetajo medicinskim sestram v tej dejavnosti. V večji meri bodo zajete v preglede bolnikov in meritve gibljivosti sklepov ter hrbtenice, dodatno jih bodo izobraževali. V pripravi je revmatološki priročnik za družinske zdravnike.
Novosti pozdravlja Društvo revmatikov Slovenije, ki deluje že tri desetletja in ima trinajst podružnic. Pod njihovim okriljem potekajo v regijah socialni programi za pomoč in podporo bolnikom - za rehabilitacijo, izobraževanje, svetovanje, zdravljenje. Vodijo jih revmatologi, fiziatri, psihologi, oftalmologi, ortopedi, infektologi. Tesno sodelujejo z oddelkom za revmatologijo pediatrične klinike, saj narašča tudi število otrok z revmo.
Društvo si prizadeva za prednostno obravnavo revmatoidnega artritisa v javnem zdravju, za pravočasno diagnosticiranje, ki bi ga zajeli v nacionalno strategijo za zdravljenje. Poudarjajo tudi, da revmatiki v delovnih okoljih ne smejo biti diskriminirani.
JASNA ARKO
