Pozor, strupene rastline!
Temni gozdni sadeži, ki jih obrodi rastlina volčja češnja, so izjemno strupeni. Če rastline ne poznate in njenih plodov ne ločite od, denimo, borovnic, sami ne nabirajte nič od omenjenega. Strupene rastline so povsod v naravi, zato je nujna velika previdnost.
Pred dnevi so na urgentnem oddelku bolnišnice na Katinari nad Trstom na zdravljenje sprejeli peterico zaradi zastrupitve z volčjo češnjo (atropa belladonna). Zelo strupene temne gozdne sadeže so zaužili v prepričanju, da so borovnice!
Oboleli so imeli simptome zastrupitve - bolečine v trebuhu, suho žrelo, halucinacije in psihomotorične motnje. Dve osebi so po opazovanju na urgenci odpustili domov, preostale so sprejeli na zdravljenje, enega na oddelek za anestezijo in reanimacijo, poročajo italijanska sredstva javnega obveščanja. Gre za družino iz Trsta, ki je bila na prazniku borovnic in malin v furlanskem Avasinisu, kjer so sami v gozdu nabrali črne gozdne sadeže in jih jedli.
Zdravju škodljive in strupene rastline so v neokrnjeni naravi, parkih, na vrtovih, v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise. Najstniki in adolescenti se pogosto zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, zlasti z navadnim kristavcem. Zadnja leta je veliko opozoril o čemažu, ki ga lahko zamenjamo z izjemno nevarnim jesenskim podleskom, in o čmeriki, ki jo zamenjujejo s šmarnico.
Volčja češnja ali aAtropa belladonna je strupena trajnica iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Listi so enostavni, celi ali deljeni, spiralno razvrščeni po steblu. Cvetovi so dvospolni, večinoma zvezdasti, s petimi čašnimi in petimi venčnimi listi, med seboj do polovice zraslimi. Cvet ima eno nadraslo plodnico, plod je mnogosemenska glavica ali jagoda. Korenina je debela in mesnata, belkaste barve, dolga okrog 15 centimetrov ter razvejana. Deblo je vijoličasto, krepko, visoko do 150 centimetrov (tudi do 180 centimetrov).
Cveti od junija do septembra, cvetovi rastejo posamično ob listih. So mračno škrlatne barve, veliki, viseči in zvončasti. Sestavljeni so iz petih venčnih in petih čašnih listov. Čašni listi obdajajo spodnji del jagode, ki zori praviloma septembra, ko dobi sijočo črno barvo, v velikosti majhne češnje. Vsebuje večje število semen v temnem soku. Po bleščečih črnih jagodah volčjo češnjo najlaže prepoznamo.
Raste v zahodni, srednji in južni Evropi, severni Aziji ter severni Ameriki. Zdrobljena sveža rastlina oddaja neprijeten vonj, ki s sušenjem skoraj izgine. Listi, tako sveži kot posušeni, imajo grenak okus, medtem ko so jagode sladke.
Vsebuje tropanske alkaloide: atropin, skopolamin, apoatropin, beladonin, nikotin in 1-metilpirolin, pa tudi skopoletin, enega od proteolitičnih encimov, piridin, holin, fitosterol, asparagin, jantarno kislino, čreslovine ter kalcijev oksalat. Alkaloidi so prisotni v vseh delih rastline, zato je v celoti strupena. Listje vsebuje 0,5-1,5 odstotka alkaloidov, korenina okoli 0,85 odstotka, semena 0,8 odstotka, plodovi 0,65 odstotka, cvetovi 0,4 odstotka alkaloidov.
Tropanski alkaloidi imajo antiholinergične lastnosti - torej inhibirajo prenos parasimpatičnih živčnih signalov tako, da inhibirajo vezavo acetilholina na njegov receptor. To pri ljudeh povzroči povišano telesno temperaturo zaradi manjšega izločanja potu, manjšega izločanja sline, relaksacijo mišic mehurja in maternice, neenakomeren in/ali hitrejši srčni utrip, želodčne krče in halucinacije. Pri nižjih odmerkih delujejo zdravilno. Atropin zviša frekvenco proženja sinoatrialnega vozla in prevodnost atrioventrikularnega vozla srca, nasprotuje vagusnemu živcu, inhibira aktivna mesta acetilholinskih receptorjev in zmanjša bronhialno izločanje. Nasploh zniža parasimpatično aktivnost vseh mišic in žlez, ki jih nadzira parasimpatično živčevje.
Uporabljamo ga, večinoma v obliki sulfata, kot midriatik (razširja zenice), antisialagog (zmanjša izločanje sline), pri preobilnem izločanju želodčnega soka, kot antiastmatik, antispazmodik, antiemetik, pri Parkinsonovi bolezni, vnetjih šarenice in roženice, kot protistrup pri zastrupitvah z muskarinom, pri težavah z živčno-paralitičnimi bojnimi strupi ali nekaterimi rastlinskimi škropivi. Deluje tudi narkotično in povzroča halucinacije.
V oftalmologiji atropin kot midriatik razširi zenice in začasno paralizira akomodacijski refleks. Injekcije atropina uporabljamo pri zdravljenju bradikardije (nizke frekvence srca), asistole in srčne blokade. Atropin je tudi učinkovit pri nekaterih napakah srčnih vozlov. Koristen je pri ishemiji, povzročeni pri prevodni muskulaturi, ker poveča zahtevo po kisiku v atrioventrikularnem prevodnem tkivu in s tem prepreči ishemijo srca. Kljub temu, da FDA še ni potrdila atropina za zdravljenje hiperhidroze, so ga za ta namen že uporabili nekateri zdravniki.
Atropin uporabljamo kot protistrup pri zastrupitvah z organofosfati, ki jih najdemo v insekticidih in živčnih strupih. Organofosfati namreč inhibirajo acetilholin-esterazo in pride do nevarnost zastrupitve z acetilholinom zaradi povišane koncentracije v sinaptični reži. Ker atropin izpodriva acetilholin na receptorjih, deluje kot protistrup. Pogosto ga uporabimo skupaj s pralidoksim kloridom. Injiciramo ga v stegensko mišico. V večjih odmerkih pa je atropin smrtno nevaren.
Še en dokaz torej, kako pomembno je poznavanje rastlin in plodov v naravi. Vsaka nepremišljenost se lahko hitro maščuje.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
