Pravica do zdravja za vse

Vsi si zaslužimo živeti zdravi v varnem in zdravem okolju, imeti dostop do zdravstvenih storitev, biti zdravstveno pismeni in živeti svobodno ne glede na to, kdo smo in kje živimo, so o geslu Moje zdravje, moja pravica ob svetovnem dnevu zdravja, ki smo ga obeležili minulo nedeljo, dejali v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

LJUBLJANA > Vsako leto 7. aprila WHO obeleži obletnico svoje ustanovitve s svetovnim dnevom zdravja. Letos ob dnevu opozarjajo, da je po vsem svetu pravica ljudi do zdravja vse bolj ogrožena. “Letošnja tema je bila izbrana, da bi zagovarjala pravico vsakega posameznika, kjerkoli, do dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, izobraževanja in informacij, kot tudi do varne pitne vode, čistega zraka, dobre prehrane, primernega stanovanja, dostojnega dela in okoljskih pogojev ter svobode pred diskriminacijo,” so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Ohraniti in izboljšati javni zdravstveni sistem

“Zdravje celotne družbe je eden od pomembnih meril razvitosti države. A danes živimo dlje, bolj dinamično in raznoliko. To je dosežek, ki pa prinaša večje in drugačne potrebe ljudi po zdravstvenih storitvah. Naša odgovornost pa je, da z zdravo prehrano in redno telesno dejavnostjo upoštevanjem nasvetov zdravnika vzdržujemo svoje zdravje in ter skrbimo za dobro počutje svojega telesa,” je v poslanici ob svetovnem dnevu zdravja zapisal predsednik vlade Robert Golob.

Povprečno sedem prebivalcev držav članic evropske unije od desetih, starih 16 let ali več, je v letu 2022 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem, sledila sta Ciper in Grčija. V Sloveniji je bil delež enak evropskemu povprečju, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Vlada si po njegovih zagotovilih prizadeva, da bo javni zdravstveni sistem ohranila in izboljšala. “Edino javno zdravstvo je tisto, kar si zaslužimo. Smo solidarna družba, to imamo zapisano v svojih genih in tudi v prihodnje bomo nadaljevali po tej poti,” je dejal.

Kakovost življenja posameznikov in družbe

Na NIJZ poudarjajo, da se letošnji svetovni dan osredotoča na neenakosti v zdravju, ki obstajajo v vseh družbah in pomenijo izziv, saj v veliki meri vplivajo na kakovost življenja posameznikov in družbe v celoti. Dodali so, da lahko vsi skupaj in vsak posebej pomembno prispevamo k uresničevanju lastne pravice do zdravja in ustvarjanju boljšega sveta za vse.

Leta 2022 so bile ženske v Sloveniji v povprečju na bolniškem dopustu približno 27 koledarskih dni, moški približno devet dni manj. Ženske so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je posamezna odsotnost trajala krajše časovno obdobje kot pri moških, kažejo podatki Statističnega urada RS.

“Svetovni dan zdravja naj bo priložnost in spodbuda, da se skupaj zavzemamo za še bolj zdravo in pravično družbo,” je v svoji poslanici pozvala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Meni, da mora pravico do zdravja uveljaviti vsak sam, na primer, da izkoristi vse priložnosti za zdrav način življenja, se redno udeležuje preventivnih pregledov in upošteva zdravnikove nasvete glede zdravljenja.

Aktivna skrb za lastno zdravje

Skrb za zdravje izpostavljajo tudi v Lekarniški zbornici Slovenije in spodbujajo, da se vsi aktivno vključijo v skrb za svoje zdravje in izkoristijo dostopne storitve lekarn. “Zdravje je naša največja vrednota, zato je pomembno, da mu namenimo ustrezno pozornost in skrb,” so v sporočilu za javnost navedli besede predsednice zbornice Darje Potočnik Benčič.

V Zavodu za ozaveščanje in izobraževanje o demenci Pomni pa opozarjajo, da je med boleznimi, ki vodijo v psihološko stisko, invalidnost in smrtnost, visoko na seznamu tudi demenca. “Kljub velikemu napredku na področju destigmatizacije in širjenja informacij o demenci v Sloveniji je izobraževanje ljudi še vedno ključnega pomena,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Otroci si želijo hoditi v šolo aktivno

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto je ob svetovnem dnevu zdravja povabil vse slovenske šole in občine, da spoznajo potovalne navade otrok in na podlagi ugotovitev ukrepajo. Anketa je pokazala, da si otroci želijo hoditi v šolo aktivno, zato bi jim to odrasli morali omogočiti, menijo.

Zveza potrošnikov Slovenije pa ob tej priložnosti opozarja na pojasnilno dolžnost zdravnika. Pacient mora biti med drugim obveščen o zdravstvenem stanju, verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe, cilju, vrsti in načinu izvedbe zdravljenja, verjetnosti uspeha in pričakovanem izidu medicinskega posega, možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih ter posledicah opustitve posega in morebitnih drugih možnostih zdravljenja.

---