Preventivni pregledi za moške: stari rek pravi, da je bolje preprečevati kot zdraviti

Marsikatero bolezen je namreč mogoče uspešno zdraviti, če jo odkrijemo dovolj zgodaj, zato preventivni pregledi niso nekaj, kar bi smeli odlagati na pozneje.

Prostata

Prostata je moška spolna žleza, ki lahko z leti močno vpliva na kakovost vsakdana, in dobro je, da se moški zaveda, da je skrb zanjo zelo pomembna, saj lahko tako prepreči marsikatero zdravstveno težavo. Značilno za prostato je, da nekje po 45. letu starosti začne rasti, kar je najverjetneje posledica hormonskih sprememb. Povečana prostata povzroča moškemu težave pri uriniranju, kar je zlasti neprijetno ponoči zaradi pogostega vstajanja, sicer pa sama po sebi ni nujno nevarna.

Težave se lahko kažejo kot šibkejši curek urina, občutek nepopolno izpraznjenega mehurja, pogostejše uriniranje, kapljanje po uriniranju ali nujna potreba po odhodu na stranišče. Ker se moški na te spremembe pogosto navadijo in jih pripišejo staranju, z obiskom zdravnika predolgo odlašajo. Prav zato je pomembno, da se o težavah pogovorijo z osebnim zdravnikom ali urologom.

Povsem drugače je lahko z rakom prostate, ki je najpogostejši rak pri moških. V Sloveniji za njim vsako leto zboli več kot 1500 moških. Rak prostate se lahko dolgo razvija brez izrazitih znakov, zato je redno spremljanje toliko pomembnejše. Pregled lahko vključuje pogovor o težavah, laboratorijsko določanje vrednosti PSA v krvi in po presoji zdravnika tudi urološki pregled. Zgodnje odkrivanje močno poveča možnosti za uspešno zdravljenje, zato naj pregled ne bo tabu, ampak del odgovorne skrbi za zdravje.

Rak debelega črevesa

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših vzrokov smrti med rakavimi obolenji, hkrati pa spada med bolezni, pri katerih ima zgodnje odkrivanje izjemno velik pomen. V Sloveniji je na voljo program Svit za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Kot pove že samo ime programa, je glavni cilj odkriti čim več ljudi, tako moških kot žensk, pri katerih so spremembe še v predrakavi fazi ali pa v najzgodnejših stadijih raka.

Zato je zelo pomembno, da se vabilu odzove vsak, ki ga prejme. Preiskava blata na prikrito krvavitev je preprosta, a lahko opozori na spremembe, ki jih človek sam še ne bi opazil. Če je izvid pozitiven, sledi nadaljnja obravnava, najpogosteje kolonoskopija, pri kateri lahko zdravniki odkrijejo in odstranijo tudi predrakave spremembe. Prav zaradi tega je program Svit eden najpomembnejših preventivnih programov za odrasle po 50. letu.

Pregled kožnih znamenj

Med redne preventivne preglede spada tudi pregled kože za zgodnje odkrivanje kožnega raka, predvsem melanoma, ki je lahko smrtno nevaren. Pozorni moramo biti na znamenja, ki spreminjajo obliko, barvo ali velikost, imajo neenakomerne robove, krvavijo, srbijo ali se nenadoma pojavijo na novo. Takšnih sprememb ne smemo opazovati mesece, ampak jih je treba pokazati zdravniku.

Redne kontrolne preglede bi morali opravljati še zlasti starejši moški, predvsem tisti, ki živijo sami. Zdravniki namreč opozarjajo, da je pri njih začetne stadije melanoma najlažje prezreti. Ker nimajo ob sebi nikogar, ki bi jih pravočasno opozoril na spremembe na hrbtu, vratu, lasišču ali drugih težje vidnih delih telesa, lahko melanom raste neopaženo. Koristno je, da si kožo občasno pregledajo tudi s pomočjo ogledala ali prosijo bližnjo osebo, naj pogleda predele, ki jih sami ne vidijo.

Očesni pregledi

Po 50. letu je zelo priporočljivo opravljati tudi redne očesne preglede, saj je v tem starostnem obdobju možnost nastanka sive mrene in glavkoma večja. Siva mrena se običajno kaže kot postopno slabšanje vida, občutek meglenosti, bleščanje pri svetlobi ali težave pri nočni vožnji. Glavkom pa je še posebej zahrbten, saj lahko dolgo ne povzroča očitnih težav, poškodbe vidnega živca pa so lahko trajne.

Reden pregled pri okulistu omogoča pravočasno odkrivanje povišanega očesnega tlaka, sprememb na očesnem ozadju in drugih bolezni, ki se pogosteje pojavljajo s staranjem. To je še posebej pomembno za ljudi s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom ali družinsko obremenjenostjo z očesnimi boleznimi. •