Preženite dvome in se testirajte
Zdravniki ocenjujejo, da je okrog odstotek slovenskega prebivalstva okužen z enim od virusov hepatitisa. Okužba se prenaša z okuženo krvjo, ob tetoviranju z nesterilnimi pripomočki in s spolnimi odnosi, ko okuženi za bolezen niti sam ne ve. Pri nas za okužbo ve le sedmina obolelih, saj bolezen dolgo ne povzroča težav. Botruje pa lahko hudi okvari jeter in se tragično konča, čeprav so že na voljo kakovostna zdravila.
Na pereč problem okužbe z virusi hepatitisa in zlasti na to, da mnogi za to okužbo niti ne vedo, hkrati pa okužujejo še druge, vsako leto ob koncu julija opozarja Svetovni dan hepatitisa pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Ob tej priložnosti zdravstveni delavci pozivajo javnost k večji varnosti in spodbujajo ljudi, ki bolj tvegano živijo, naj se testirajo.
Po oceni stroke je v Sloveniji samo z virusom hepatitisa C okuženih od pol do enega odstotka prebivalstva - do dvajset tisoč ljudi. Le sedmina oziroma tri tisoč jih za to okužbo sploh ve.
Po oceni SZO je na svetu 160 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C (HCV), od tega devet milijonov v Evropi. Vsako leto se v Evropi na novo okuži do 30.000 ljudi, večinoma mladih.
Kaj je hepatitis?
Hepatitis je vnetje jeter, ki ga lahko povzročajo različni dejavniki, najpogosteje virusi, največkrat hepatotropni virusi A, B, C, D, E in G. Hepatitisa A (HAV) in E (HEV) sta povečini značilni za potnike, ki potujejo na endemična tropska in subtropska območja, saj se prenašata z okuženo hrano in vodo.
Hepatitisa B (HBV) in C (HCV) sta lahko resni kronični bolezni, zato jima mnogi pravijo tiha ubijalca. Prenašata se neposredno z vnosom okužene krvi v telo, z nezaščitenim spolnim odnosom z okuženo osebo in z okužene matere na otroka. Zoper to vrsto hepatitisa se lahko cepimo.
Na svetu živi približno 350 milijonov okuženih ljudi, ki so nosilci kroničnega hepatitisa B. Večina, podobno kot tisti z okužbo s hepatitisom C, za okužbo ne ve in jo tudi zato širijo na zdrave ljudi, največkrat zaradi tveganih spolnih odnosov.
Hepatitis C je edina vrsta hepatitisa, ki jo je mogoče pozdraviti. Za zdravljenje hepatitisa B pa so na voljo učinkovita zdravila, ki bolezen zajezijo in tako tudi vrsto škodljivih posledic. A z zdravili bolezen le obvladujejo, ne pa pozdravijo.
Cepivo je na voljo tudi zoper okužbo s hepatitisom A. Zavarujemo se, če se pravočasno cepimo, še zlasti, če se podajamo na potovanje na tvegana območja.
Cepljenje proti hepatitisu B je že od leta 1998 zajeto v nacionalni program cepljenja otrok pred vstopom v šolo, priporočajo pa ga tudi odraslim, ki še niso bili cepljeni ali okuženi. Na voljo je tudi kombinirano cepivo proti hepatitisoma A in B, ki ga priporočajo vsem, ki še niso bili okuženi in bi bili lahko kakorkoli izpostavljeni obema virusoma (bolniki s kronično boleznijo jeter, potniki, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi...). Zoper hepatitis C pa cepiva še niso uspeli odkriti. Pri večini okuženih se pojavi kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko privede do raka na jetrih in do odpovedi jeter. Za temi boleznimi vsako leto umre 90.000 Evropejcev.
Zakaj se testirati?
Ozaveščanje o nevarnostih okužbe z virusi hepatitisa in zgodnje odkrivanje bolezni lahko reši veliko življenj, menijo zdravniki. Priporočajo, naj se vsakdo, ki ocenjuje, da bi lahko bil okužen, odpravi na testiranje.
Teste opravljajo na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja kliničnega centra, in to vsak ponedeljek med dvanajsto in štirinajsto uro.
Gre za anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C.
Kdo je v nevarnosti?
Nevarnosti, da se je človek kdaj okužil z enim od tipov hepatitisa, je cela vrsta.
Okužen je lahko vsakdo, ki je kadarkoli pred letom 1993 prejeli kri ali krvne pripravke; dotlej kri namreč ni bila testirana na hepatitis. V nevarnosti je lahko tudi vsakdo, ki se je tetoviral v neprimernih okoliščinah - gre za tako imenovano neprofesionalno tetoviranje z nesterilnim priborom, v nesterilnem okolju. Enako velja tudi za tiste, ki so se odločili za prebadanje kože ter sluznic (pearcing). Okužen je lahko tudi človek, ki je kdaj njuhal droge, si izmenjaval nesterilne injekcijske igle za vbrizgavanje drog. Hepatitis je lahko staknil tudi človek, ki je že imel spolne odnose z neznanci.
Na seznamu ogroženih so še bolniki s kroničnimi obolenji ledvic, bolniki, ki so morali na hemodializo v manj razvitem okolju (kjer je varnost vprašljiva zaradi slabše skrbi za sterilno okolje), pa tudi zdravstveni delavci in vsi, ki so kdaj nezaščiteni prišli v stik s krvjo neznanca. Vir okužbe so lahko tudi prodajalke in prodajalci ljubezni.
Slovenski “model”
Slovenija sodi v evropski vrh po uspešnosti vodenja in zdravljenja bolnikov s hepatitisom C. Prof. dr. Mojca Matičič iz klinike za infekcije in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra je tako imenovani slovenski model obravnave bolnikov februarja letos predstavila v Evropskem parlamentu v Bruslju, kasneje še na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi.
Prepričana je, da je zdravljenje virusnih hepatitisov že na zavidljivi ravni in da bo razvoj novih zdravil kmalu omogočil ozdravitev vsakega bolnika, pri katerem bolezen še ni huje okvarila jeter.
Zdravstvena oskrba bolnikov pri nas je kakovostna, šepa pa zgodnejše odkrivanje bolezni pri ljudeh, ki za okužbo (še) ne vedo. Vsem, ki omahujejo z odločitvijo o zdravljenju hepatitisa C ali celo z odločitvijo o testiranju na okužbo, bo v prihodnje v pomoč Društvo bolnikov s hepatitisom, ki naj bi zaživelo letošnjo jesen.
JASNA ARKO
