Privoščite si sveže ribe, ki so vir zdravja

Ribe, ulovljene ponoči, so zjutraj že na voljo v ribarnicah. Te dni je na voljo zlasti bogata ponudba cipljev, nanje so mnogi potrošniki v sezoni ulova te vrste ribe že dodobra navajeni.

Ciplji (Mugil cefalus) so ribe, ki jih na prvi pogled - glede na posamezne vrste - težko ločimo med seboj. Poznamo vrste dolgin, potnik, skočec, smrkavec, zlatorepka. Med seboj so si zelo podobne, razlikujejo pa se po obliki gobca, ki je pri nekaterih bolj ploščat, pri drugih podolgovat, po zlato-rumeni pegi na škržnem poklopcu in po mastnem madežu okoli očesa.

Vse vrste imajo značilno podolgovato, na bokih stisnjeno in z velikimi luskami pokrito telo, ki ima dve dobro ločeni in kratki hrbtni plavuti. Vse vrste cipljev imajo majhna usta z izbočenimi ustnicami. Repna plavut je močna in razcepljena. Hrbet je pepelnato siv ali temno siv, boki so nekoliko svetlejši. Vzdolž bokov poteka nekaj temnejših sivih črt. Trebuh je bel do umazano bele barve.

Ciplji zrasejo od dolžine 20 centimetrov do pol metra. Živijo v plitvem obrežnem pasu, večinoma v manjših skupinah, pozimi, med drstenjem, pa se združujejo v velike jate v globoki vodi. Tedaj je njihovo meso kakovostnejše, bolj okusno in brez vonja po blatu. To je še posebej pomembno prav zaradi pripomb nekaterih, ki jih pri cipljih sicer moti okus po mulju.

Ribe so pomemben del človeške prehrane že od prazgodovine dalje. Človek je lovil in užival ribe, še preden se je naučil gojiti zelenjavo. V prazgodovini je najverjetneje užival surove. Ponekod (kot, denimo, na Japonskem) to počnejo še dandanes, vse bolj pa ta oblika (suši) postaja modna tudi pri nas. Sicer pa ribe pripravljamo na žaru, cvremo, pečemo v pečici, dušimo ali konzerviramo.

Riba mora biti okusna in zdrava, sveža, pravkar ulovljena, ali pa globoko zamrznjena v zelo kratkem času po ulovu. Dobri poznavalci rib hitro prepoznajo svežo ribo - kot dobro ohlajeno, spravljeno na ledu, ki ima okrogle in bistre oči, ne zaudarja, diši po morju in slani vodi (če gre za morsko ribo), z izrazito barvo in leskom. Bolj je riba stara, bolj blede barve je.

Načinov priprave je veliko, vsako območje ima lastne recepte. Pri nas je najpogostejši način priprave ta, da dobro očiščeno ribo splahnemo pod tekočo vodo, obrišemo do suhega, pokapamo z limoninim sokom, osolimo, dodamo morda še strok česna in vejico peteršilja ter pečemo v pečici 25 minut pri temperaturi 180 stopinj. Pečeno oblijemo z omako iz oljčnega olja, sesekljanega česna in peteršilja.

Žal pa se lahko v ribah skrivajo tudi zdravju nevarne in škodljive snovi. Zato nekateri rib ne uživajo. Ribe, zlasti prostoživeče, lahko vsebujejo, čeprav le v sledovih, poleg toksičnih kovin še pesticide, nitrate, dioksine. Teh snovi je sicer malo, vendar pri mnogih vzbujajo skrb.

ZDA je, glede na uradne podatke, država, ki na svetu na prebivalca na leto za prehrano porabi največ rib. Zato so prebivalci tudi najbolj ozaveščeni o vsebnosti vseh snovi v ribah. V Sloveniji za to pooblaščeni redno opravljajo nadzor nad kakovostjo rib in načinom odlova oziroma vzreje v ribogojnicah - v sladkih vodah in morju. Zato so potrošniki lahko dokaj brez skrbi, kaj dobijo na krožnike.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.