Psiha se sama ne zaceli
Vsakdo si želi živeti zadovoljno, biti uspešen in ohranjati ter krepiti zdravje in zdrav življenjski slog. Da bi vse to zmogli, moramo najti način, kako združiti in ohranjati ravnovesje med telesnim in duševnem zdravjem. To je še zlasti pomembno, ko se znajdemo v duševni stiski, zato je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
Ena izmed takšnih oblik pomoči je psihoterapija.
Dandanes vse več ljudem ohranjanje takšnega ravnovesja vse pogosteje ne uspeva najbolje, saj je življenjski ritem vse hitrejši, zato pogosto presežemo prag lastne vzdržljivosti.
Pasti potrošniškega načina življenja
Sodobni, potrošniško naravnan življenjski slog nas je v veliki meri že uspel prepričati, da potrebujemo tisto, česar pravzaprav sploh ne.
Mnogi menijo, da jim bodo prav ti predmeti ali oblike preživljanja prostega časa pripomogli do osebne sreče, zadovoljstva in uspeha.
Kapitalizem zadovoljuje naše strasti in želje, vendar terja v zameno za to našo pripravljenost na vse večje napore in prilagajanje, nam nalaga vedno nove zadolžitve.
Zato vse več ljudi dela cel dan, celo ob vikendih in praznikih. Zasebnega življenja domala ni več, ali pa je vpeto v delovno okolje.
Telo se nenehno odziva
Čeprav nas telo in zdravje na različne načine na to opozarjata, v takšnem ritmu mnogi teh opozoril ne zaznajo več.
Odziv telesa je odvisen od naših misli, čustev in vedenja. Čustva so odzivi na notranje in zunanje dražljaje. Če se želimo naučiti čustva razumeti in usmerjati, moramo najprej ugotoviti, zakaj se pojavijo in kako delujejo.
Za dobro duševno zdravje je prepoznavanje čustev in primernih načinov njihovega izražanja zelo pomembno. Če čustva potlačimo, to privede do bolezni.
Znano je - to strokovnjaki tudi vse bolj poudarjajo -, da sta telo in um v nenehni povezavi in vplivata drug na drugega. Znan je tudi podatek, da ima 70 odstotkov telesnih bolezni psihosomatski izvor. To pa pomeni, da so jih povzročili ali stanje poslabšali psihični dejavniki - stiske, težave, depresivna in tesnobna razpoloženja, težave v odnosih in preobremenjenost.
Motnje, povezane s stresom, in depresivne motnje so najpogostejše duševne motnje, iz katerih se razvijejo resne in kronične telesne bolezni. Te so lahko celo usodne. Omenimo naj bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, rano na želodcu, presnovne motnje, rak na prostati, črevesju, danki, na dojki in materničnem vratu, pa še bi lahko naštevali.
Vzrok za nastanek teh bolezni lahko najdemo v kroničnih stanjih stresa in različnih mentalnih in čustvenih pritiskih, ki nas spremljajo na vsakem koraku.
Miranda Krašna je univerzitetna diplomirana socialna delavka ter specializantka psihoterapevtka ter skupinska terapevtka v društvu Pluton iz Ajdovščine. Društvo je namenjeno zdravljenim alkoholikom in njihovim svojcem. Dejavnost rehabilitacije zdravljenih alkoholikov poteka od leta 1986. Najprej v obliki skupine za samopomoč, od leta 2004 pa kot skupinska psihoterapija. Srečanja potekajo v skupinski obliki terapije enkrat v tednu. Izvajajo tudi psihoterapijo in svetovanjem ljudem s težavami v duševnem zdravju in tistim, ki imajo te težave le občasno. Na voljo so na telefonski številki 031/417-244, na spletnem naslovu http://psihoterapija.e-vizitka.biz/, na facebooku http://facebook.com/svetovanje.pluton in po e-mailu pluton.drustvo@gmail.com.
Lažemo samim sebi
Ljudje se pogosto skrivamo za telesnimi simptomi, čeprav gre za težave, ki so duševnega izvora.
Po navadi navajamo, da ne moremo spati, ali pa, da nas nenehno boli želodec. Zato tavamo od zdravnika do zdravnika, ne priznamo pa si, da smo potrti in obupani.
Tudi zato, ker so duševne težave in motnje še vedno stigmatizirane, zanemarjamo opozorilne znake in ne poiščemo pomoči psihoterapevta. Tako se težave in stiske kopičijo in poglobijo do te mere, da nam preostanejo le še zdravila kot edina rešilna bilka.
Morali pa bi se zavedati, da zgolj jemanje zdravil nikakor ne pozdravi depresivnosti in tesnobne. Zdravila so namreč le pripomoček, ki poskrbi za kemično ravnovesje v možganih, zato se z njihovo pomočjo le malce bolje počutimo.
Pomoč psihoterapevta
Ko smo v stiski, težavah, ko nas navdajajo depresivna in tesnobna občutja, kadar občutimo pritiske zaradi stresnega načina življenja in preobremenjenosti, ko gre za težave v odnosih in pri navezovanju stikov, je najbolje pomoč in nasvet poiskati pri psihoterapevtu.
Psihoterapija omogoča, da se bolje spoznamo in razumemo sebe ter druge, si na ta način pomagamo in naredimo nekaj koristnega zase.
Prepoznavanje vzrokov, do katerih pridemo ob pomoči psihoterapevta, omogoča spremembo dojemanja samega sebe in odnosov z drugimi, kar privede do trajne spremembe v lastnem doživljanju in odzivanju v stresnih okoliščinah.
Psihoterapija je v sržu delo na sebi. Gre za zdravljenje s pomočjo pogovora, ko spoznavamo samega sebe, raziskujemo lastne stiske in vzorce mišljenja, čustvovanja in odzive, vzroke lastnih težav. Spoznavamo, kaj bi bilo vredno spremeniti in se učimo, kako to storiti. Posledično bolje razumemo reakcije lastnega telesa in duše.
Skozi proces psihoterapije se naučimo zaupati vase, pridobimo zavedanje, da smo lahko kos večini težav in tudi nepredvidenih težkih razmer, s katerimi se soočamo v življenju. Postopoma se otresamo strahu pred spremembami, pred neznanim in pridobivamo nove, pozitivne izkušnje v prej za nas zastrašujočih razmerah.
Psihoterapija pa koristi tudi ljudem, ki nimajo kakšnih izrazitih psihičnih težav. Nekateri menijo, da je obisk pri psihoterapevtu znak šibkosti in dokaz, da sami nismo sposobni razrešiti težav, vendar ni tako. Vsakdo, ki je dovolj moder, uvidi in si prizna, da smo v posameznih življenjskih preizkušnjah vsi kdaj nemočni in prav zato potrebujemo strokovno pomoč. Kot domala nihče ne čaka, da bi se zlomljena noga čudežno sama prav zacelila, ne moremo in ne smemo čakati, da bi se občutki tesnobe, žalosti, težave v odnosih in druge stiske čudežno prelevile v stanje popolne sreče.
Psihoterapija terja visoko motivacijo, redne obiske strokovnjaka, vztrajnost, pogum in pripravljenost na glas govoriti in razmišljati o sebi in svojih občutkih. Ne gre za pilulo, temveč za proces, ki obrodi trajne rezultate. Včasih sta sprememba in uvid dramatična in nagla, spet drugič je izkušnja bolj pretanjena in se sprememba pokaže šele čez čas.
MIRANDA KRAŠNA,
univ. dipl. soc. del.,
spec. psih.
