Ptice v Vatikanu
Na nedavni svečanosti v Vatikanu, po molitvi papeža Frančiška za mirno rešitev krize v Ukrajini, sta otroka iz Apostolske palače spustila dva bela goloba. Nihče ni pričakoval, da se bosta vanju zakadila galeb in vrana.
Vse to se je dogajalo pred očmi več deset tisoč glave množice na Trgu Svetega Petra. Množici je zastal dih. Prvi golob, ki ga je napadel galeb, je komaj ušel. Drugega je napadla vrana in ga v zraku kljuvala. Živali so nato odletele v notranjost svetega mesta. Beli golob je po svetu simbol miru in upanja. V krščanstvu se uporablja za upodabljanje Sv. Duha, posebno vlogo pa ima tudi v zgodbi o Noetovi barki - prinašal je novice o novem začetku.
Dogodek pred očmi množice na Trgu Svetega Petra pa je potrditev opozoril strokovnjakov, da postajajo prevelike populacije galebov v mestih zares vse večji problem. Gre za sklop problemov - za zdravstvenega, sanitarnega in ekonomskega. Temu se ne more izogniti niti Vatikan.
Velike mestne površine privabljajo galebe, ki se tu zbirajo zaradi hrane, drugih ugodnih pogojev za življenje in zaradi lagodnega prebivanja. Galebi v urbanem okolju so velik epizootiološko-epidemiološki problem, predvsem z vidika onesnaževanja z iztrebki in zaradi nevarnosti fizičnega stika z ljudmi. Mestno okolje, pa tudi poseljena ruralna območja, so postala za galebe ekološke niše, v katerih gre za tesno sobivanje s človekom.
Hranijo se z ribami, jajci drugih ptic, z majhnimi poginulimi živalmi, odpadki na deponijah. Dišijo jim tudi večji insekti (denimo kobilice in kačji pastirji), radi imajo roje letečih mravelj in mušic. V slast jim gredo tudi deževniki, črvi, ki pridejo na plan na sveže preoranih poljih.
Pri iskanju hrane se galebi približajo stavbam, tržnicam, deponijam, predelovalnim obratom, tovarnam, silosom, skladiščem. na ta način pa zlahka prihajajo v stik tudi z okuženimi snovmi in z drugimi okuženimi živalmi. Še posebej zato, ker se galebi prehranjujejo tudi z mrhovino.
Ker domala nimajo naravnih sovražnikov in so jim na voljo ugodne možnosti za iskanje hrane, na ta način v ožjem okolju povzročajo zdravstvene, ekonomske, ekološke in druge probleme.
Kadar je populacija galebov preštevilna, se zadržujejo in posedajo kjer koli in na ta način povzročajo tudi škodo - na kipih, cerkvah in drugih stavbah, na pročeljih fasad ...
Najhujšo škodo povzročajo njihovi iztrebki, saj je v njih veliko organskih in anorganskih kislin ter organskih spojin, ki so dobra podlaga za rast in razvoj različnih mikroorganizmov v zemlji in ozračju. Tudi ti mikroorganizmi povzročajo veliko škodo na posameznih vrstah površin. Vse več ljudi vse bolj moti, da se galebi približujejo bivališčem. Ker so zelo glasni, zganjajo hrup in motijo ljudi, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Literatura navaja tudi več primerov, ko so galebi fizično napadli ljudi in živali.
Tudi vrane poseljujejo mesta in vasi. Hranijo se z vsem, na kar naletijo - z žuželkami, črvi, polži, školjkami, majhnimi živalmi, mrhovino, semeni rastlin, žitaricami in drugim.
S svojim načinom življenja povzročajo škodo na različnih kmetijskih kulturah, saj se hranijo s pridelki. S svojo prisotnostjo, načinom življenja, gradnjo gnezd, onesnaževanjem okolice povzroča tudi veliko problemov vsem, ki skrbijo za urbano higieno, čiščenje površin, ohranjanje spomenikov. Težave zaradi vran imajo tudi vzdrževalci stanovanjskih objektov.
Zaradi vsega navedenega postaja vrana najpogostejši in najštevilnejši ptič v večjih mestih. Če so vrane v večjih jatah, so glasne in povzročajo s svojim oglašanjem veliko hrupa, ki je zelo moteč. Še zlasti na območjih ih blizu objektov, kjer prebivalci potrebujejo mir (bolnišnice, šole, knjižnice, kulturni objekti).
V urbanih središčih so se vrane v Evropi, podobno kot drugod po svetu, prilagodile okolju, uspešno so zasedle ekološko nišo in skušajo ohraniti svojo vrsto, pri čemer uporabljajo vse možne zvijače in načine za to. Zato neljubi dogodek v Vatikanu ni tolikšno presenečenje, čeprav je mnoge vznemiril. Še toliko bolj zato, ker sta vrana in galeb napadla bela goloba, ki imata v krščanstvu poseben pomen.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
