Rak je stvar celotne družbe
Prvi teden v marcu je namenjen boju proti raku in že tradicionalnemu Tednu boja proti raku. Zvrstili se bodo nizi predavanj, predstavitev ustanov, ki se posvečajo odrivanju in zdravljenju te zahrbtne in težke bolezni, in predstavitve dejavnosti društev za boj proti raku. Temeljno sporočilo tedna pa je, kot poudarja citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič iz izolske bolnišnice, da ima nosi tudi država veliko odgovornost, ko gre za boj proti raku, odkrivanje in zdravljenje teh bolezni.
Čeprav je vsakdo zlasti najprej sam odgovoren za lastno zdravje, so prizadevanja za učinkovito, vsem enako dostopno odkrivanje in zdravljenje rakavih bolezni predvsem stvar države, ki mora s primerno zdravstveno politiko to omogočati vsem državljanom.
Skrb za lastno zdravje veliko laže uveljavljamo v državi, ki podpira zdravje tudi v svojih političnih odločitvah, opominja Jadranka Vrh Jermančič, ki se pri svojem delu v izolski bolnišnici vsak dan sooča z odkrivanjem rakavih celic v tkivih za analizo. Z življenjskimi usodami, povezanimi z rakom, se že leta sooča tudi v Obalnem društvu za boj proti raku, ki ga je aktivno do nedavna tudi vodila, pa tudi kot strokovna vodja izolske skupine za samopomoč ženskam po operaciji raka na dojki.
Omogočati kakovostno zdravljenje
“Skrbi nas, ali bo država spodobna zagotoviti dovolj denarja in ustrezne standarde za zagotavljanje zdravstvenega varstva in zdravljenja bolnikov z rakom,” izpostavlja v imenu vseh, ki se ukvarjajo z zdravljenjem raka, pa tudi v imenu obolelih za to težko boleznijo in v imenu njihovih svojcev.
Opozarja namreč, da je izredno pomembno, da imajo vsi oboleli za rakom na voljo enake možnosti za hitro odkrivanje raka ter hitro in sodobno zdravljenje, pa tudi podporo pri rehabilitaciji in polnovrednem vključevanju v življenje po zdravljenju.
Ob tem Vrh Jermančičeva dodaja še: “Rak je predvsem bolezen starejših ljudi. Mnogi izmed njih pa se težko preživljajo. Kako naj bi torej ob tako težki bolezni in dolgotrajnem zdravljenju sami zmogli še vse stroške za nujne prevoze na zdravljenje, za kakovostno oskrbo, nujna in tudi priporočena prehranska dopolnila, ki jih potrebujejo, in še za vrsto drugih dejavnikov, ki vsak po svoje pripomore k dobri oskrbi in poteku zdravljenja?”
Uspehi in pomanjkljivosti
Država je dolžna oblikovati takšno politiko, ki skrbi za krepitev zdravja prebivalstva, hkrati je dolžna poskrbeti tudi za temeljito izvajanje preventive, ki ima cilj preprečevati nastanek raka in ga odkrivati pri čim širšem krogu ljudi v čim zgodnejši fazi bolezni. “Ob tem se v Sloveniji lahko pohvalimo že z nekaj uspehi,” našteva Jadranka Vrh Jermančič. Med njimi omenja protikadilsko zakonodajo ter z njo povezane akcije: “Sodimo med tiste evropske države, ki imajo med moškimi srednjih let najmanj kadilcev. Zato beležimo tudi upad števila na novo obolelih za tako imenovanimi kadilskimi raki med moškimi srednjih let. Žal pa se delež kadilcev med mladimi in ženskami ne zmanjšuje in kadilski raki pri obojih so v porastu.”
Citopatologinja poudarja, da je Slovenija že veliko storila tudi glede ozaveščanja ljudi o zdravi prehrani in nujni telesne aktivnosti, vendar pa se hkrati sooča s problemom čezmerne telesne teže pri vse več prebivalcih. “Prav prevelika telesna teža je povezana s črevesnim rakom, rakom na dojki in na maternici. Ob tem ni nepomembno spoznanje, da se socialna in družbena neenakost odražata na zdravju ljudi in tudi pri obolevanju za rakom. V mislih imam prehranske navade in razvade, kot so kajenje, pitje, telesna neaktivnost.”
Zdrav način življenja
Že dolgo je znano, da zdrav življenjski slog pripomore h kakovostnejšemu in bolj zdravemu življenju vseh ljudi, ne glede na spol in starost. Življenjski slog pa je povezan tudi z rakavimi boleznimi. Zdravnica poudarja: “Dejstvo je, da bi skoraj polovico vseh rakavih bolezni lahko preprečili, če bi ljudje gojili bolj zdrav življenjski slog, če bi se v večji meri udeleževali presejalnih programov za odkrivanje rakavih bolezni, pa tudi, če bi živeli v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.” Še posebej izpostavlja podatek, da je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) lani uvrstila na seznam dokazano rakotvornih snovi tudi onesnaženost zraka v življenjskem okolju ljudi. “SZO poudarja, da na nastanek pljučnega raka vpliva tudi onesnažen zrak. V Sloveniji zrak najbolj onesnažujejo gospodinjstva z neustrezno kurjavo. Ob finančni iztrošenosti se moramo sredi aktualne krize vprašati tudi, koliko je onesnaženosti na delovnih mestih in koliko so ljudje na delu izpostavljeni nevarnim snovem.”
Presejalni programi
Spodbuden je podatek, da je Slovenija uvedla presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka. Gre za presejalni program za odkrivanje raka na materničnem vratu (ZORA) in za odkrivanje raka na črevesju (SVIT), žal pa načrtovani program za zgodnje odkrivanje raka na dojki (DORA) še ni povsem zaživel.
Še nekaj podatkov - s pomočjo ZORE je število primerov raka materničnega vratu na 100.000 žensk z 20,7 primera v letu 2003 zdrknilo na 11,3 primera v letu 2012. “Podatek za Primorsko je še ugodnejši, vendar se še vedno premalo žensk udeležuje odvzema brisov materničnega vratu,” dodaja Vrh Jermančičeva.
Za znižanje obolevnosti in preprečevanje prezgodnje smrti zaradi vse več raka na debelem črevesu je na voljo uspešen program SVIT, a je tudi tu ključna vloga posameznika - žensk in moških. “V starosti od 50 do 70 let jih vsaki dve leti povabimo k sodelovanju in pomembno je, da se odzovejo, da pošljejo vzorec blata na analizo in tako preprečijo raku, da bi se po tiho razvil in razrasel. Idealno bi bilo, da bi odšli vsi po 50. letu starosti na preventivni pregled črevesa - na kolonoskopijo,” svetuje sogovornica. Še zlasti pa spodbuja ženske, naj gredo na mamografijo, da bi preprečile razvoj raka na dojki: “Ker preventivni program DORA še ni zaživel, moramo ženske same skrbeti za slikanji dojk in tedaj, ko dopolnimo 50. let starosti, oditi na slikanje vsaki dve leti. Ženske prav rak na dojki med vsemi vrstami raka namreč najbolj ogroža.”
Društvo - pomoč in opora
V Sloveniji delujejo društva za boj proti raku, eno najaktivnejših je prav Obalno društvo, ki mu je sogovornica načelovala do nedavna. “Posebno pozornost namenjamo ozaveščanju o dejavnikih tveganja za raka in o pomenu zgodnjega odkrivanja, kar bistveno vpliva na potek in izid bolezni. S sodelovanjem dijakov v projektih vzpodbujamo mlade k preventivi ter premagovanju predsodkov o rakavih boleznih,” našteva.
Na Primorskem pa so tudi štiri skupine za samopomoč bolnicam in bolnikom z rakom - v Gorici, Postojni, Kopru in Izoli. “Bolnice in bolnike sprejmemo z razumevanjem, ob čustveni podpori krepijo lastno samopodobo za polnejše vračanje v življenje,” opisuje vlogo društev Jadranka Vrh Jermančič.
JASNA ARKO
