Različni predlogi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Zdravje
, posodobljeno:

Po eni od različic predloga za zagotovitev dela sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki bi jih bilo treba pridobiti po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi letni prihodki skupno znašali 264,2 milijona evrov letno.

Minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, podpira predlog za zagotovitev dela sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, po katerem bi letni prihodki skupno znašali 264,2 milijona evrov letno.
Minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, podpira predlog za zagotovitev dela sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, po katerem bi letni prihodki skupno znašali 264,2 milijona evrov letno. Miha Koron

LJUBLJANA> Predlog je po besedah ministra za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Dorjana Marušiča dober za kakovostno javno razpravo.

Medresorska delovna skupina, v kateri so bili tako predstavniki ministrstva za zdravje kot za delo, družino in socialne zadeve ter za finance, je pripravila predlog s štirimi različicami. Predvidela je štiri dajatvene razrede, in sicer dajatveni razred do 60 odstotkov povprečne plače, dajatveni razred od 60 do 140 odstotkov povprečne plače, dajatveni razred od 140 do 200 odstotkov povprečne plače in dajatveni razred od 200 odstotkov povprečne plače dalje, je na današnji novinarski konferenci povedala Valentina Prevolnik Rupel iz omenjene skupine.

Delovna skupina je po njenih besedah pripravila štiri različice. Po prvi, ki jo podpira tudi Marušič, bi prihodki iz dajatve za zdravstveno varstvo letno znašali 264,2 milijona evrov. Če bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno, bi bilo sicer treba zagotoviti 262 milijonov evrov, je dejala.

Pripravili pa so tudi predlog za dajatev za dolgotrajno oskrbo, ki prav tako predvideva omenjene štiri dajatvene razrede. Po prvi različici bi prihodki iz te dajatve znašali 46,2 milijona evrov letno.

Minister Marušič se je v nadaljevanju novinarske konference dotaknil vprašanja rebalansa finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2011, h kateremu vlada ni dala soglasja. "Zaprli bi vrata za določeno število ljudi. Ni sprejemljivo, da več tisoč bolnikom ne bi omogočili zdravljenja v bolnišnici," je poudaril.

Na ministrstvu po besedah Elde Gregorič Rogelj ugotavljajo, da iz rebalansa niso razvidni uravnoteženi ukrepi, ki bi upoštevali predhodno sprejete sklepe vlade. Zavod mora uresničevati vse ukrepe, ki izhajajo iz sklepov vlade, je dejala. V rebalansu je nižje le vrednotenje pri bolnišnicah, je opozorila.

Na ministrstvu so danes sporočili tudi, da se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo v tem letu pomembno znižalo. Tako je bilo takšnih 1. januarja letos še 14.443, 1. oktobra pa 2913.

STA