S helikopterji v boj s strupenimi gosenicami
Zadnje čase se tudi v Veliki Britaniji soočajo s težavami in škodo na drevesih zaradi strupene gosenice vrste Thaummetopoea ali hrastova sprevodnica. Odločili so se za škropljenje s pomočjo helikopterja.
Ukrep so odredili v pokrajini Zahodni Berkshire, kjer se pojavljajo strupene drevesne gosenice vrste Thaummetopoea ali hrastova sprevodnica na okrog desetih hektarih s hrastom poraslega gozda. Odločili so se za helikoptersko škropljenje z biološkim preparatom, ki naj bi omilil nadlogo.
Tudi pri nas niso izjema
Podobne težave smo pred nekaj leti imeli tudi pri nas, ko so namnožile gosenice metuljev borovega prelca, ki sodi v isti red živali. Tedaj smo o tem obširneje poročali in ljudi med drugim opozarjali na posledice na zdravju, saj je dotik kože s temi gosenicami zelo boleč in tudi nevaren.
Prav pomlad je čas, ko se te gosenice pojavljajo. Tudi pri nas jih zasledimo, celo zelo blizu stanovanjskih in drugih objektov in sredi mest. Pred leti smo poročali, da so jih odkrili blizu nekega otroškega igrišča v Istri. Prav zato je to zbudilo kar preplah med ljudmi.
Strokovni ogled je tedaj potrdil, da so bile to gosenice pinijeve sprevodnice (Thaumetopoea pityocampa). Tudi posnetki so potrdili, da je šlo za gosenice metulja, ki se razvija in živi le na primorskem območju borovega gozda, kjer se pogosto v povečanem številu in značilni dolgi verigi gosenic pojavlja spomladi, posebej po topli zimi. V posamičnih letih se število teh primerkov zelo poveča, kar zbuja med ljudmi neprijetne občutke, zaskrbljenost in tudi strah.
Razvojni ciklus
Metulji imajo na prednjih krilih tri prečne temne proge, na zadnjih pa črno pego. Na zadku so črno-rumene proge. Samci zrasejo do velikosti 40 milimetrov, samice do 32.
Po oploditvi samica izleže 150 do 300 belih, svetlečih jajčec na borove iglice. Iz njih se po mesecu dni izležejo gosenice, po navadi vse v enem dnevu, ali razmaku nekaj dni.
Na drevesu, kjer se izležejo, se hranijo z mladimi iglicami. Naselijo se na črnem, belem boru in gorskem boru. Obgrizejo vršičke vejic, kar je opaziti, ko se vršički zato posušijo. Ob tem se selijo proti vrhu drevesa, kjer je topleje. Med tem se do dva krat levijo, na koncu, v vrhu bora, naredijo večji zapredek v obliki gnezda, v katerem prezimijo.
Čez dan se zadržujejo v gnezdu, ponoči pa grizejo iglice. V enem zapredku je lahko do 800 gosenic, kar zagotavlja višjo temperaturo tudi za preživetje pozimi.
Odrasla gosenica je dolga okrog štiri centimetre in ima črno glavo, po hrbtu je črna, na trebušni strani bledo zelena. Od četrtega člena proti zadku ima rdeče-rumene bradavice, obrasle z rjavo rdečimi dlakami, ki lahko pri dotiku povzročajo težave z zdravjem.
Odvisno od pomladanskih klimatskih razmer gosenice zapuščajo zapredke in v značilnih dolgih kolonah hitijo na zabubitev v vrhnje plasti zemlje. Tu se zabubijo do sredine poletja, ko iz bub zletijo metulji. Dolžina teh kolon je lahko dolga tudi več metrov. Gosenice živijo v skupinah, premikajo se v skupinah. Če prekinemo to verigo, se zaustavi, dokler se znova ne spoji. To kaže na socialni način življenja.
Nevarne za ljudi
Še bolj kot škoda, ki jo povzročajo na borovcih - ta je lahko zelo velika - je za ljudi pomembna nevarnost za zdravje, če z njimi pridemo v stik. Strupene so namreč dlake na zadku.
Vpliv teh dlak in strupenega izločka v njih, ki ga spustijo v kožo in sluznico človeka in živali, je različen. Dlake se zapičijo v kožo, se zaradi krhkosti polomijo, pri tem se izloči strup. Strup je sestavljen iz toksičnih proteinov, histamina in histaminu podobnih snovi.
Človek lahko pride s stik s temi gosenicami na več načinov - v obliki profesionalne poškodbe (vojaki, gozdni delavci, planinci), lahko pa tudi po naključju (turisti, športniki, otroci, sprehajalci) v borovem gozdu in v njegovi bližini, kamor lahko veter zanese dele dlačic iz gnezd. Na mestih, kjer se gosenice zabubijo, lahko na površini zemlje ostane veliko teh dlak.
V vseh primerih pride ob stiku kože z dlačicami in njihovimi delci do nastanka rdečine, to mesto zelo srbi, pojavijo se mehurčki in otekline, podobno kot po piku ose. Če takšno mesto ne drgnemo in ne razpraskamo, po nekaj dneh srbež izzveni. V nasprotnem primeru pa se pojavi vnetje na koži in tudi težje spremembe na zdravju. Še posebej so občutljiva dihala in oči. Lahko pride do vnetij in poškodb vida in še do drugih težjih reakcij.
Omenimo, da morajo biti na te ostanke dlačic še posebej pozorni tudi kopalci na plažah z borovimi drevesi, še zlasti, če se tja podajo z otroki. Če pridemo v stik z dlačicami in se pojavi srbež ali mehurji, je treba obiskati zdravnika.
Zdravstvene težave so imeli že pogosto tudi delavcih v gozdovih, kjer so mehansko odstranjevali zapredke, in to tudi ob uporabi zaščitnih sredstev (rokavice, maska, zaščitna oblačila).
Zatiranje
To gosenico zatiramo pozimi z mehanskim odstranjevanjem zapredkov, z obrezovanjem ali s pomočjo insekticida, ki ga moramo poškropiti neposredno v gnezdo s pomočjo posebne naprave. Zgolj škropljenje dreves z insekticidom do zdaj ni obrodilo želenega uspeha.
V novejšem času je v uporabi tudi posebna vrsta feromonskih vab in drugih bioloških sredstev za zatiranje teh škodljivcev, kar potrjuje tudi odločitev v Veliki Britaniji.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
