S pomladjo pridejo mravlje

Za mnoge so mravlje lahko prava nadloga. Pojav mravelj v stanovanjih je lahko zelo koteče. Tja zaidejo z montažnimi gradbenimi elementi, nanje naletimo v jaških, ob električni napeljavi, delih vodovoda, ki pušča, ob napeljavi za ogrevanje, zaidejo tudi v hrano v shrambah. Vse to so za mravlje ugodne razmere za preživetje.

Mravlje spadajo med insekte kožokrilce. Živijo v velikih, dobro organiziranih kolonijah po vsem svetu, na vseh kontinentih, največ pa jih je v vlažnih tropskih gozdovih. Z ekološkega vidika so pomemben člen v življenjski prehrambeni verigi.

Včasih se njihov življenjski ciklus tesno prepleta s človekovim, takrat nas motijo in jim pravimo škodljivci. To še posebej velja za nekatere neavtohtone sorte v posameznih okoljih, kjer tudi nimajo naravnih sovražnikov, zato se nemoteno razvijajo in so moteče. Znanih je okrog 800 vrst mravelj.

Samci živijo le kratek čas, samica (kraljica) pa ima krila le v času parjenja, kasneje jih odvrže. Njena življenjska doba lahko doseže tudi deset let in več. Večina članov družine so spolno zakrnele samice, vojaki in delavke.

Delavke in vojaki se razlikujejo po velikosti glave in čeljusti in tudi glede na delo, ki ga opravljajo. Vsi so brez kril in živijo do šest let. Nekateri imajo za obrambo strupena žela, večina pa žleze z mravljinčjo kislino, ki jo po ugrizu izbrizgajo na rano.

Mravlje imajo zelo razvit vonj, na tipalkah je organ za voh. Razvijajo se s popolno preobrazbo - iz jajčeca se razvije ličinka, podobna črvičku, ki jo hranijo delavke. Zatem se zabubijo, iz bube se izleže odrasla mravlja.

Mravljišče je zanimiva oblika organizirane združbe mravelj. Gradijo jih v trhlih drevesih, zemlji ali iz nanešenega materiala kje na mirnem kraju. Gradijo in vzdržujejo ga delavke. Kraj zanj si izberejo glede na stopnjo vlage, ki jo nujno potrebujejo. Vojaki so stražarji, saj branijo gnezdo.

Mravlje si za zimo ne ustvarjajo zalog, temveč se zavlečejo globlje v zemljo, kjer otopijo in tako pričakajo pomlad. Jajčeca ležejo samice spomladi, po že opisanem postopku se iz njih nato razvijejo delavke. Poleti pa se razvijejo krilate samice in samci, ki se zbirajo v rojih v zraku in parijo. Po parjenju samci poginejo, samice si odgriznejo krila in se s pomočjo delavk zakopljejo na primernem kraju ter začnejo z leženjem jajčec.

V mravljiščih lahko živijo različne vrste mravelj, skupaj z njimi pa tudi nekatere druge vrste insektov. Hranijo se z različnimi rastlinskimi sokovi, sadjem, mesom, poginulimi insekti in podobno.

Mravlje so socialne živali in se zelo dobro sporazumevajo. To počno s prednjimi nogami, tipalkami, z zvoki in z izločanjem vonjav.

Pri nas živi tudi zaščitena vrsta gozdne mravlje Formica rufa. Razširjena je v Evropi, Aziji, Severni Ameriki. Pri nas gradijo velika mravljišča, visoka od 95 do 120 centimetrov iz delov listja, iglic, koščkov lesa in kepic zemlje. Raziskave so pokazale, da bi uničevanje te vrste mravelj lahko resno ogrozilo ravnotežje v gozdu in v normalni življenjski verigi, prav zato je tudi zaščitena in uvrščena na seznam ogroženih živali.

Za mravlje je značilnih več vrst sožitja z drugimi živalmi in rastlinami, kar potrjuje, da so na visoki razvojni stopnji. Hkrati so se sposobne prilagajati neugodnim razmeram, najlaže pa preživijo v bližini človeških bivališč, saj je tam dovolj hrane.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.