Sadje moramo znati prav jesti
Zlasti poletje in jesen ponujata obilico svežega sadja, ki ga zdravniki in prehranski strokovnjaki priporočajo uživati vsem vsak dan - zdravim in večini bolnikov. Najnovejše zdravstvene in prehranske pa raziskave pa opozarjajo, da ni vseeno, kdaj in v kakšni obliki uživati sadje, da bi okrepili in ohranili zdravje. Povzemamo nekaj temeljnih ugotovitev iz najnovejših raziskav, opravljenih v Evropi in ZDA.
Večina ljudi ob nasvetu, naj jé> sadje, pomisli na to, da ga je treba kupiti v najbližji trgovini, doma olupiti oziroma razrezati na koščke in pač použiti.
Zdravniki in strokovnjaki za prehrano, ki so sodelovali v raziskavah o učinkih sadja na zdravje, se soočili z odgovori anketiranih in ljudi opazovali, kako jedo sadje, pa so prišli do osupljivih spoznanj. Večina sploh ne ve, kako in predvsem kdaj naj jedo sadje, da bo izkoristek organizma skladen z znanimi ugodnimi učinki, ki jih ima sadje na naše zdravje.
Kako pravilno jesti sadje?
Prvo in temeljno pravilo najnovejših raziskav veleva: sadja ne smemo nikdar zaužiti po obroku, temveč vselej na prazen želodec. Obenem je pomembno dejstvo, da lahko posamezni obrok nadomestimo samo s sadjem, koristno pa je tudi, če kakšen dan ali dva uživamo samo kakovostno pridelano sveže sadje.
Le sadje na prazen želodec opravi v organizmu izjemno pomembno in zdravju koristno nalogo - razstruplja organizem in prebavilom omogoča, da iz použitih sadežev posrkajo vse zdravju koristne sestavine. Hkrati na ta način organizem oskrbimo z energijo.
Sadje se v organizmu presnavlja drugače od živil iz ogljikovih hidratov in beljakovin in od vseh drugih kuhanih jedi. Želodčni sokovi lahko sadje nemoteno in takoj predelajo ter pošljejo v prebavila le, če ga jemo na tešče, ali pa vsaj dve do tri ure po predhodnem obroku, in vselej pred drugimi vrstami jedi oziroma živil.
Zakaj sadje ni koristen poobedek?
Kadar najprej pojemo kos kruha, zatem pa svež sadež, denimo breskev ali grozd, bo použiti kruh v želodcu ustvaril neke vrste zamašek.
Na to použito hrano se bodo zatem nakopičili koščki použitega sadja. Ker pa je prebava škrobnatega kruha zelo počasna, bo med tem sadje v želodcu začelo gniti oziroma trohneti in razpadati. Spremenilo se bo v kislo gmoto.
Ko pride torej v takšnem zaporedju in na ta način použito sadje v želodcu v stik s prebavnimi sokovi, se začne kvariti. To pa organizmu škodi, ne pa koristi.
Pogosto ljudje tarnajo, da jih melona, ki jo použijejo kot poobedek ali namesto sladice po kosilu, kar močno napihne. Pri nekaterih pa na ta način použita melona sproži celo drisko. Raziskave navajajo, da do napenjanja in driske ne bi prišlo, če bi melono pojedli na prazen želodec.
Sadje se v opisanem primeru namreč pomeša z razkrajajočo se drugo, že pred tem použito hrano in povzroča nastanek plinov, kar občutimo kot napihnjenost.
Kislo je lahko alkalno
Nekateri ljudje imajo pomisleke pri uživanju sadja kislega okusa na prazen želodec. Prepričani so, da jim bo to škodilo, saj jih bo pekla kislina (zgaga).
Strokovnjaki opozarjajo, da uživanje nekaterih vrst kislega sadja ne botruje povečanju kisline v želodcu, saj nekateri sadeži, med njimi pomaranče in limone, v telesu delujejo alkalno.
Le sveži sokovi
Mnogi raje kot po sadju posegajo po sadnih sokovih. Vendar pa je tudi med sokovi občutna razlika - sveže stisnjeni so zdravju koristni in organizem poživljajo, sokove iz tetrapaka, pasterizirane ustekleničene in sokove iz konzerv pa najnovejše raziskave odločno odsvetujejo. V to skupino zdravju neprimernih sokov uvrščajo tudi pregrete sokove, četudi jih izdelujete sami doma.
Če brez sokov ne morete, si svež sadni sok pripravite sproti in ga takoj tudi popijte, svetujejo strokovnjaki. Dodajajo, da ga je treba piti po požirkih in počasi, tako da ga vsak požirek nekaj časa zadržimo v ustih in se lahko premeša s slino, preden ga požremo.
Kako je s kompoti, torej s prekuhanim sadjem? Tudi slednje zdravju ne koristi, čeprav je kompot skuhan doma, iz doma pridelanega, neškropljenega sadja. Raziskave navajajo, da dobimo s kompoti le okus sadja, ne pa tudi vitaminov in drugih koristnih snovi, ki jih vsebuje sveže sadje. Kuhanje namreč te snovi povsem uniči.
Skupina vsakdanjih sadežev
Med sadeži, ki naj bi jih pogosto uživali in so dostopni domala povsod, naj bi bili kivi, jabolka in pomaranče (zlasti pozimi) in jagode, lubenice, breskve, marelice poleti, limone pa vse leto.
Kivi je dober vir fosforja, magnezija, vitamina E in vlaknin. Vsebuje dva krat več vitamina C kot pomaranča.
Jabolko vsebuje nekaj vitamina C, je pa pomemben sadež zato, ker ima veliko antioksidantov in flavnoidov, ki povečajo aktivnost vitamina C.
Pomaranča sodi med sladka naravna zdravila. Dve do štiri použite pomaranče na dan preženejo prehlad, znižajo raven holesterola, zaščitijo ledvice in celo pripomorejo k raztapljanju ledvičnih kamnov.
Lubenica je najboljši pripomoček za gašenje žeje. Sestavljena je iz 92 odstotkov vode in vsebuje ohromne količine glutoatina, ki pomaga pri izgradnji imunskega sistema. Lubenice so tudi dober vir oksidanta likopena. Bogata je tudi s C vitaminom in fosforjem.
Nikar mrzle vode
Vsem tistim pa, ki po obroku radi popijejo kozarec hladne vode, strokovnjaki svetujejo, naj to navado opustijo. Ali pa vsaj mrzlo vodo zamenjajo z mlačno ali s skodelico mlačnega čaja.
Zakaj? Hladna voda namreč strdi vse maščobe, použite med obrokom. To pa upočasni prebavo. Ko želodčna kislina naleti na zmes strjenih maščob, jih bo razgradila hitreje od ostale hrane in jo bo zato črevesje posrkalo prej kot trdne delce hrane. To pa botruje resnim obolenjem na črevesju, tudi nastanku raka.
JASNA ARKO
