Šarlatani izkoriščajo zamudo
Svetovni dan duševnega zdravja je minuli teden izpostavil pereča problema - vse več in vse mlajši imajo težave z duševnim zdravjem in potrebujejo strokovno pomoč, kronično pa primanjkuje kliničnih psihologov.
DUŠEVNO ZDRAVJE> V počastitev tega dne in v spomin na psihiatra dr. Andreja Marušiča so v Kopru pripravili tradicionalni koncert za destigmatizacijo depresije Nori na življenje.
Nori na življenje je organizatorka Katja Pišot poimenovala letos že sedmi tradicionalni koncert za destigmatizacijo depresije v Kopru ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Uvodno predavanje je imel klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Pobudnik prireditve je bil pred šestimi leti prof. dr. Andrej Marušič, svetovno znani psihiater in glasbenik. Odtlej je prireditev posvečena tudi njegovemu spominu. Koncert so omogočili društvo Dam, združenje Ozara, Mestna občina Koper in SAZAS.
Slovenski klinični psihologi, povezani v zbornici, so ob obeležitvi nedavnega svetovnega dneva duševnega zdravja javnost opozorili na pereče pomanjkanje specialistov za duševno zdravje. Tudi pri nas narašča število ljudi z duševno motnjo, ki potrebujejo čim prejšnjo in čim kakovostnejšo strokovno obravnavo.
Odrasli in otroci
Po oceni Evropske komisije več kot četrtina odraslih Evropejcev (27 odstotkov) kdaj trpi za eno od duševnih motenj. Težave v psihosocialnem funkcioniranju ima tudi 15 odstotkov otrok. Število teh obolenj povsod narašča. V slovenskem zdravstvu dela le sto kliničnih psihologov, kar je, glede na potrebe ljudi, občutno premalo.
Po uradnih podatkih naj bi se vsak tretji Slovenec vsaj enkrat v življenju soočil s težavami v duševnem zdravju. V največji meri gre za anksiozne motnje in depresijo.
Predolge vrste
Praksa potrjuje, da naleti človek, ki v javni zdravstveni mreži išče pomoč v takšni stiski, na pomanjkanje strokovnjakov, zato mora na obravnavo dokaj dolgo čakati. Hkrati pa tako pri nas kot po svetu naraščajo potrebe po storitvah kliničnih psihologov, še posebej po različnih oblikah psihološke pomoči in psihoterapije. Po oceni zbornice kliničnih psihologov se zaradi neurejenosti tega področja in zaradi pomanjkanja usposobljenih strokovnjakov ljudje s tovrstnimi težavami, ki potrebujejo psihološko pomoč takoj, zatekajo tudi k šarlatanom.
Šarlatani so na delu
Stroka svari, da delajo šarlatani izven zdravstvenega sistema, na črno. Njihova dejavnost ni pod nobenim nadzorom, storitve so strokovno vprašljive, uporabniki so brez zaščite.
Predsednica Zbornice kliničnih psihologov, asist. mag. Sana Čoderl, specialistka klinične psihologije, navaja, da je “eden od izvorov težave zakonska pomanjkljivost. Naziva psiholog in psihoterapevt v Sloveniji nista zakonsko zaščitena. Vsakdo, ne glede na izobrazbo, se lahko imenuje psiholog ali psihoterapevt. Opozarjamo pa, da lahko uporabljajo ta dva naziva le tisti, ki so kot klinični psihologi registrirani pri zdravstvenem ministrstvu.”
Klinična psihologija je del najbolj zahtevnih in razvejanih področij sodobne uporabne psihologije. Klinični psihologi uporabljajo znanstveno utemeljene metode in empirično preverjene diagnostične ter terapevtske postopke. Pri delu jih zavezujejo strogi etični standardi in zdravstvena zakonodaja, ki ščiti pravice pacientov. Na ta način sta zagotovljeni varnost in pravilna skrb za bolnike. Stroka si prizadeva, da bi zlasti v osnovnem zdravstvu delalo več kliničnih psihologov, saj bi bili tako dostopnejši tistim, ki jih potrebujejo.
JA
