Še vedno živi prainsekti

Pojav že več let zaznavamo na posameznih območjih koprskega zaledja, hrpeljsko-kozinske in ilirskobistriške občine, pa tudi v sosednjih državah in drugod po svetu.

O invaziji živalic so pretekla leta že poročali, denimo na Hrvaškem leta 1994 na območju občine Matulji, leta 1996 na območju toka reke Krke. Pred desetletjem so jih opazili v Movražu v koprski občini, zadnjih nekaj let v Kastelcu, Obrovu, Ilirski Bistrici, na pritokih reke Soče.

V vseh primerih so dokazali, da gre za prainsekte iz podreda Apterygota (brezkrilci), podrazred Entotropha, red Collembola. Spadajo v najstarejšo vrsto živali na svetu, opisujejo jih kot podobne hroščem.

Gre za majhne insekte, ki so veliki od dva do pet milimetrov in se ne levijo ter nimajo kril. Na zadnjem delu imajo izrastek, imenovan furca, podoben vilicam. Z njim skačejo, zato jih ponekod imenujejo tudi skakalci.

Živijo povsod, v vseh letnih časih, na vlažnem terenu (zemlja, mah, vlažna skorja dreves, jame, površine stoječih voda), pa tudi na snegu, ledu in gorskih ledenikih. So pomemben dejavnik v nastajanju humusa. Hranijo se z rastlinskimi odpadki, ki trohnijo.

Občasno se kje, kadar so vremenske razmere zanje ugodne, zelo namnožijo (do 500.000 osebkov na kvadratnem metru). Tudi poročila o zadnjih pojavih pri nas navajajo, da so bile v debelih plasteh in so plavale na vodi (luže, odtočni jaški, gladina vode v sodih z deževnico, cisterne, zbiralniki).

Takšna množica povzroča težave, saj je zato površina spolzka, v ljudeh pa vzbujajo nelagodnost in gnus. Če dežuje, jih voda naplavi na kup. Privablja jih tudi umetna svetloba, zato kaj hitro zaidejo v stanovanje, to pa pri ljudeh sproža tudi strah in vznemirjenost.

Collembole imajo rade hladni letni čas, najbolj se razmnožujejo prav pozimi. Ti insekti ljudem ne škodijo, le redko ob stiku povzročajo alergične reakcije na koži. Ne prenašajo bolezni.

Zatiramo jih z vsemi oblikami insekticidov za javno uporabo, vendar moramo postopek večkrat ponoviti. Pomembno pa je izbrati takšne pripravke, ki ne škodujejo ljudem.

Ta vrsta živali je sestavni del življenjskega kroga v rodovitni humusni zemlji. Pričakovati je, da jih bomo opazili tudi letos. Pomembno je, da vemo, za kakšne insekte gre.

Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.

/