Škodljiva nevednost in ljudske vraže

Strokovnjaki, ki delajo na terenu, so nad tem občasno začudeni, saj gre za nevednost v času, ko so informacije na voljo na vsakem koraku.

Nekoč so ljudje menili, da preprostejše živali nastanejo same od sebe - iz blata, gnoja ali prahu. V preteklosti so bili nasploh ljudje prepričani, da se bol- he zaredijo v prahu, črvi v mesu. Takšne trditve se občasno porajajo še zdaj. Morda gre za površen odnos do okolja, pomešan z nevednostjo.

Znano je, da so prah, gnoj in razpadajoče meso dobra podlaga za odlaganje jajčec nekaterih žuželk in za naseljevanje mikroorganizmov. A površni ljudje vsega tega ne opazijo, nato pa so presenečeni, da imajo težave zaradi takšne nadloge.

Zapiski in risbe iz srednjega veka prikazujejo naivne razlage - da se črvi izlegajo iz vlažne zemlje in rečne mivke, žabe iz majske rose, levi iz puščavskega kamenja. Za zajedalca - trakuljo - so bili prepričani, da gre za delo hudiča in zlih duhov. K sreči je kasneje Darwin pojasnil in dokazal, da so se iz preprostih bitij razvila manj preprosta in je postavil temelj teorije evolucije in razvoja človeka. Znanost je potrdila tudi, da gre v naravi za boj za obstanek, preživijo le močnejši in bolj prilagodljivi.

Dober primer za to trditev je črna podgana, ki jo je v Evropi izpodrinila siva. Ta je razmeroma velika žival. Barva se spreminja, hrbet je običajno rjavo-siv, trebuh siv. Rep je zgoraj temnejši. Ima kratke, mesnate uhlje. Njena domovina je vzhodna Azija, v Evropo se je razširila v 18. stoletju (ladje).

Gre za inteligentno, prebrisano, previdno, drzno in krvoločno žival. Temelj socialne organiziranosti je klan, ki ima razmoževalni par ali teritorialnega samca s haremom samic. Pri majhni populacijski gostoti vsak klan vzdržuje teritorij, ob veliki gostoti se klan posveti obrambi ključnih dobrin (hrane). V mestnem okolju se ta podgana razmnožuje kontinuirano skozi vse leto, okrog 30 odstotkov samic je ves čas brejih. V povprečnem leglu je sedem do osem mladičev, a število niha. Mladiči se osamosvojijo v starosti treh tednov, samice pa spolno dozorijo okrog enajstega tedna. Živali se prepoznavajo s pomočjo voha in sluha. So vsejede, najraje pa imajo hrano, bogato s škrobom in beljakovinami. Živali glede na vrsto med seboj tekmujejo, ko se prekrivajo njihove življenjske niše. Zato prihaja tudi do izginotja manj uspešne vrste, po daljšem času pa do sobivanja več vrst.

Tudi zato se soočamo z vse več vrstami škodljivcev, ki niso novost na planetu. Ker pa nas ogrožajo in škodijo zdravju, moram poskrbeti za njihovo zatiranje. V tej skrbi ni prostora za naivnost in lahkovernost.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

/