Skoraj nevidne, a nevarne živali
V toplih dneh se ljudje radi odpravijo v naravo, gozdove, hribe, ob jezera, na taborjenje ... Da ne bi doživeli posledic, ki jih ima ugriz okuženega klopa v naravi, zdravniki svetujejo zaščito - cepljenje ali vsaj uporabo mazil.
Tudi klopi na Primorskem so okuženi z meningoencefalitisom in boreliozo, oboje ob ugrizu prenesejo na človeka. Doslej so letos na Primorskem zabeležili pet okužb ljudi s klopnim meningoencefalitisom.
Ena najhujših okužb je klopni meningoencefalitis, sledi mu obolenje za boreliozo. Slovenija je v vrhu na seznamu držav z okuženimi klopi, ki prežijo tudi na Primorskem. V povprečju za to resno boleznijo vsako leto zboli 250 ljudi.
Okužba s klopi in mlekom
Klopni meningoencefalitis (KME) je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje na človeka prenaša z vbodom okuženega klopa.
Okužba pa se lahko prenese v organizem človeka tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, zlasti kozjega, ali z uživanjem mlečnih izdelkov, narejenih iz okuženega mleka (ko je govedo okužil okuženi klop, pa za okužbo niti lastniki goveda ne vedo).
Klopi oživijo ob otoplitvi, zato so okužbe pri nas najpogostejše od pomladi do jeseni. Slovenija je glede na obolevnost za KME v vrhu evropskih držav.
Svetujejo cepljenje
Infektologi svetujejo cepljenje, ki je po njihovi oceni edina učinkovita zaščita pred to boleznijo. Cepijo v vseh enotah regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV), na Primorskem v Kopru in Novi Gorici.
Infektologi se zavzemajo, da bi bilo to cepljenje zajeto v seznam obveznega cepljenja, pa tudi za to, da bi na območjih, kjer je obolevnost višja (Gorenjska, osrednja Slovenija, celjsko območje), cepljenje brezplačno za tamkajšnje prebivalstvo.
Za zdaj pa je cepljenje obvezno za ljudi, ki delajo v poklicih, ki vsebujejo delo v naravi in obiske na terenu. Za preostale je cepljenje priporočljivo, še zlasti za kmetovalce in ljudi, ki pogosto hodijo v gozdove in na travnike.
Opazujte se
Znano je, da se moramo po prihodu domov temeljito pregledati in klopa, če smo ga staknili, previdno in takoj odstraniti. Zatem je treba še mesec dni mesto vboda opazovati in v primeru rdečine z belo piko na sredini takoj poiskati zdravniško pomoč, ki nakazuje na okužbo za boleriozo.
Meningoencefalitis pa se po navadi prične razvijati teden dni po vbodu klopa in ga spremlja povišana telesna temperatura. Pridružijo se ji slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. “Tudi na te znake morajo biti pozorni vsi, ki jih je ugriznil klop in takoj poiskati zdravniško pomoč,” svetuje Milan Krek iz koprskega ZZV.
Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo znova spremlja visoka temperatura, močan glavobol, hkrati pa še tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve. Odstotek obolelih umre. Ta bolezen lahko pusti trajne posledice. Mednje sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, pareze, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost za koncentracijo, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. “Prav zato je zaščita pred klopi tako zelo pomembna,” dodaja Mario Fafagenel iz novogoroškega ZZV.
Bolezen zdravijo v bolnišnici, obolelemu se pogosto tudi po zdravljenju zmanjša kakovost življenja - lahko je trajno nesposoben za opravljanje dela. Bolezen ima običajno težji potek pri starejših bolnikih. KME ima nevrološke posledice tudi pri otrocih.
Pri nas se zoper okužbo s klopom cepi le okrog dvanajst odstotkov ljudi, kar je po oceni zdravnikov občutno premalo. Podatki navajajo, da je v Sloveniji precepljenih le 12 odstotkov ljudi, v Avstriji, denimo, pa kar 80 odstotkov prebivalstva.
Cepljenje mora potekati v treh odmerkih v razmaku leta dni, vsako cepljenje stane za odrasle 35 evrov, za otroke 30. Ponovitev mora slediti čez tri in čez pet let.
Po znanih podatkih se največ obolelih zaradi KME v Sloveniji z virusom KME okuži med preživljanjem prostega časa v naravi.
Kako je na Primorskem?
Letos so doslej na Primorskem zabeležili skupaj pet okužb s klopnim meningoencefalitisom - dve na južnem Primorskem in tri na severnem. Podatki navajajo, da sta se dva z južne Primorske okužila med letovanjem v osrednji Sloveniji, na severnem Primorskem pa doma - na ajdovskem, tolminskem in novogoriškem območju.
“Podatki sicer niso povsem natančni, vendar pa nakazujejo, da klopi na območju pod Črnim Kalom (še) niso okuženi z meningoencefalitisom,” dodaja Krek. “Potrjujejo pa tudi, da so vsi primorski klopi okuženi z boreliozo, ki je prav tako resna bolezen, ki med drugim napada sklepe in mišice in lahko obolelemu občutno poslabša kakovost življenja.”
JASNA ARKO
