Slovenija je specialista ukinila, drugi ga uvajajo
Zdravje otrok pri nas se, podobno kot drugod v razvitem svetu, slabša, k čemur pripomorejo nezdrav življenjski slog, izpostavljenost stresu in nezdravim vplivom v okolju. Še zlasti občutljivi in potrebni celovite strokovne obravnave so adolescenti, ki jih obravnavajo specialisti šolske medicine.
A teh zdravnikov je le še peščica, saj je Slovenija že pred dobrim desetletjem ukinila to specializacijo v medicini. Drugod v razvitem svetu pa jo, prav zaradi potreb, zadnja leta na novo uvajajo.
Spremljanje zdravstvenega stanja, zdravljenje in ugotavljanje razmer, kamor sodi tudi obsežno delo z njihovimi starši, je zahtevno vprašanje, ki terja celovito obravnavo mladostnikov, za kar so potrebni kakovostno usposobljeni do pred dobrim desetletjem specialisti šolske medicine, zdaj le pediatri. Ukinitev te specializacije je bila velika škoda, saj bodo specialisti šolske medicine izumrli, ko se bo čez nekaj let upokojil še zadnji, novih pa Slovenija ne usposablja. Zato pa jih uvajajo v drugih državah, ker so spoznali, da jih potrebujejo.
Tako so, med drugim, menili na VI. kongresa šolske, študentske in adolescentne medicine Slovenije in IX. Cvahetovih dnevih javnega zdravja minuli konec tedna na Debelem rtiču, kjer je sodelovalo okrog sto strokovnjakov. Srečanji sta potekali pod okriljem Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino ter Katedre za javno zdravje ljubljanske medicinske fakultete.
Slovenski zdravniki, večina dela v zdravstvenih ustanovah, so predstavljali najnovejše ugotovitve, spoznanja in podatke o zdravju šolarjev, dijakov in študentov in jih primerjali z izsledki kolegov s Hrvaške, iz ZDA in Kanade.
“Naše mladostnike, podobno kot njihove vrstnike v razvitem svetu, pesti niz psihosomatskih bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga, slabih prehrambenih navad, debelosti, telesne neaktivnosti, pa tudi vse hujše podvrženosti stresu; zaradi zahtev in pričakovanj učiteljev, staršev in mladostnikov samih. Nagnjeni so tudi k depresivnosti, vse bolj zgodaj so spolno aktivni in tudi vse bolj negotovi. Že v adolescenci so obremenjeni z vprašanjem, kakšen poklic izbrati, da bodo sploh lahko dobili službo. Ob tem pa niti vse palete poklicev več ne poznajo,” temeljne ugotovitve slovenskih specialistov povzema zdravnica Melanija Kocjan, specialistka šolske medicine in vodja pediatrične dejavnosti v koprskem Zdravstvenem domu ter članica organizacijskega odbora kongresa, ki se zvrsti vsake štiri leta.
Hkrati Kocjanova izpostavlja tudi vse večji problem današnjega časa: “Že navedenim negativnim dejavnikom se pridružujejo še negativni vplivi na zdravje iz vse bolj onesnaženega okolja, v katerem živimo.”
Udeleženci kongresa priporočajo za to pristojnim na državni ravni, naj poskrbijo za celovito spremljanje in obravnavo naših mladostnikov, pri čemer je ob tesnejšem sodelovanju specialistov v zdravstvu nujno tudi tvorno sodelovanje pedagoške, svetovalne, socialne stroke. JASNA ARKO
