Sodelujte, lahko vam rešijo življenje
Rak na debelem črevesu in danki je ena od rakavih bolezni, ki vse bolj napada tudi Slovence. S pomočjo nacionalnega programa Svit ga sistematično odkrivajo. Odziv v program povabljenih prebivalcev je, tudi na južnem Primorskem, še pičel in se po regijah razlikuje. Na Primorskem so najvestnejši na severnem Primorskem, takoj za Gorenjci. Na repu lestvice je južna Primorska; slabše je le še Prekmurje.
Za rakom na debelem črevesu in danki zboli vsako leto več kot 1200 Slovencev, 700 življenj zato tudi ugasne.
Obolevnost narašča
Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, tega niti še ne vedo, saj bolezen dolgo ne spremljajo očitni znaki in težave.
Nacionalni preventivni program presejanja Svit poteka od leta 2009 in sporoča: Ne bojte se sveta tam znotraj! Vanj vabijo prebivakce, stare od 50 do 70 let. Vsakdo, ki prejme komplet testerjev, naj prebere navodilo in vzorca blata pošlje v analizo v priloženi ovojnici. V referenčnem laboratoriju ugotovijo, ali so v blatu prikrite sledi krvi. Če je izvid pozitiven, dobi posameznik napotila in mora na kolonoskopijo. Z njo odkrivajo predrakave in rakave spremembe in (pogosto že hkrati) neboleče odstranijo polipe. Ti so oblika predrakavih sprememb. Ko gre za raka v razvitejši obliki, začnejo bolnika takoj zdraviti. Pogosto je potrebna tudi operacija.
Zdravniki poudarjajo, da še vedno ni povsem znan vzrok za pojav te vrste raka. Znano pa je, da k nastanku bolezni pripomore nezdrav življenjski slog - debelost, nezdrava hrana, premalo gibanja, uživanje alkohola in kajenje.
Tudi ta rak ne izbira po spolu, najpogosteje pa obolijo ljudje, stari več kot 50 let. Narašča pa tudi delež vse mlajših bolnikov.
Presejanje s Svitom
Že vrsto let poteka državni program presejanja in sistematičnega zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, imenovan Svit. Z njegovo pomočjo odkrivajo to bolezen že v zgodnji fazi razvoja in celo že v fazi predrakavih sprememb. Hkrati pa vsako leto odkrijejo tudi nove bolnike, pri katerih se je rak na debelem črevesu in danki že razmahnil in bolnike nemudoma pričnejo sistematično zdraviti; pogosto je nujna tudi operacija.
Svit pa je še zlasti dragocen zato, ker raka diagnosticirajo še v fazi, ko oboleli nima zdravstvenih težav in je tedaj ta rak še dobro ozdravljiv. Še več življenj rešijo, ko gre za zdravljenje predrakavih sprememb (polipi), saj je metoda dokaj preprosta in za obolelega ni težavna. Na ta način lahko s Svitom vsako leto rešijo življenje vsaj dvesto ljudem, pomembno pa je tudi, da jim na ta način prihranijo tudi trpljenje, ki mu botruje ta zahrbtna bolezen v pozni fazi razvoja.
Nekateri nočejo sodelovati
Po podatkih nacionalnega Inštituta za varovanje zdravja in regijskih zavodov za zdravstveno varstvo, ki zbirajo in analizirajo potek programa Svit, je odzivnost ljudi, povabljenih za sodelovanje v tem programu, še vedno skromnejša od načrtov in pičla zlasti na posameznih območjih, med njimi na južnem Primorskem.
V vseh zdravstvenih domovih na Primorskem delujejo Svitove informativne točke. Tam dobijo vsi, ki so prejeli vabilo, a se za sodelovanje zatem niso odločili, dodatna pojasnila in navodila. V obeh primorskih regijskih bolnišnicah pa delujeta kolonoskopska centra. Čakalna doba za kolonskopijo traja v Izoli in v Šempetru v povprečju tri tedne.
Lani je lani vabila za sodelovanje prejelo 279.592 prebivalcev države, izjavo o sodelovanju je vrnilo le 62,3 odstotka ljudi, sodelovanje je odklonilo 725 ljudi (0,26 odstotka). Nekaj povabljenih pa so začasno izločili zato, ker so jim že med tem opravili kolonoskopijo in že odstranili tudi polipe.
Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata so poslali 162.585 ljudem, vzorce za analizo je poslalo 94,34 odstotka sodelujočih. Med njimi so odkrili 9542 obolelih, kar tvori 6,20 odstotka. Presejanih je bilo 57,89 odstotkov povabljenih.
Do konca lanskega leta so opravili tudi že 9016 kolonoskopij, kar poteka v 23 pooblaščenih kolonoskopskih centrih, med njimi tudi v izolski in šempetrski bolnišnici.
Podatki navajajo, da se pomena teh preiskav in pozitivnih učinkov programa Svit najbolj zavedajo na Gorenjskem, saj je najboljši odziv v kranjski zdravstveni regiji in znaša 65,71 odstotka. Takoj za njo je Novogoriška zdravstvena regija, ki beleži 65,68-odstotni odziv.
Najnižji odziv pa v koprski zdravstveni regiji, ki zajema območje južne Primorske in znaša 58,23 odstotka. Slabši je v državi le odziv v Prekmurju (58,03 odstotka).
Razlike tudi po občinah
Tudi na Primorskem je odziv raznolik glede na občine.
Dodatne informacije o Svitu so na voljo na spletni strani www.program-svit.si in na telefonski številki Centra Svit 01/620-45-21. Pišete jim lahko tudi po elektronski pošti info@program - svit.si.
V koprski zdravstveni regiji beležijo po analizi koprskega ZZV največji odziv vabljenih za sodelovanje v Svitu v občini Pivka, kjer znaša 62,61 odstotka. Sledijo Komenci (62,57 odstotka), prebivalci Ilirske Bistrice (61,06 odstotka), Postojne (60,71 odstotka), in Sežane (58,63 odstotka). Za njimi so občani Divače (58,22 odstotka) in Pirana (57,29 odstotka).
Med slabimi po odzivu so v Kopru (56,98 odstotka) in v Hrpeljah - Kozini (56,45 odstotka). Najmanj skrbni so v Izoli (56,29 odstotka).
V novogoriški zdravstveni regiji so se lani najbolje odrezali občani Šempetra-Vrtojbe, odziv je bil 70,2-odstoten. Sledijo jim občine Miren-Kostanjevica (70,01 odstotka), Vipava (68,42 odstotka), Tolmin (67,88 odstotka), Bovec (67,25 odstotka), Kobarid (66,45 odstotka), Ajdovščina (65,46 odstotka), Renče-Vogrsko (65,06 odstotka), Nova Gorica (64,30 odstotka), Kanal (61,96 odstotka) in - tokrat najmanj skrbni - v občini Brda (60,78 odstotka).
JASNA ARKO
