Sonce je lahko prijatelj in tudi velik sovražnik
Čeprav nas zdravniki že leta opominjajo, naj kožo redno ščitimo pred škodljivimi vplivi sonca, je pri mnogih želja po zagorelosti močnejša od skrbi za zdravje. Podatki pa navajajo, da tudi pri nas narašča število bolnikov z melanomom - najhujšo obliko kožnega raka. Obolevnost je na Primorskem pogostejša kot drugod, posebno med starejšimi moškimi.
Poleg velike izpostavljenosti UV žarkom k njenemu nastanku pripomorejo dedna nagnjenost in večanje ozonske luknje.
V Sloveniji vsako leto odkrijejo melanom pri 500 prebivalcih, pri večini v zgodnji fazi. Pogosto obolijo odrasli med 40. in 75. letom. Zadnje desetletje se je število novo odkritih melanomov podvojilo. Vzroke za nastanek melanoma pripisujejo večji izpostavljenosti ljudi UV-žarkom, večanju ozonske luknje in z njo povezano občutljivostjo.
Na kaj bodite pozorni pri pregledovanju znamenj? Pomembna je barva - pri raku najpogosteje črna, lahko tudi rdeča ali bela. Rak spremlja spreminjanje robov, oblike, velikosti, nenadna izbočenost prej gladkega znamenja. Lahko se pojavi nenaden izrazit srbež znamenja. Pigmentna znamenja se nenehno spreminjajo, pozorni bodite na hitrost sprememb. Če gre za izrazito spremembo enega znamenja, za spremembe, ki se pojavijo v nekaj tednih ali mesecih, morate k zdravniku.
Bolezen je povezana še s posledico izpostavljenosti UV-žarkom v otroštvu, saj si koža vse opekline zapomni in jih z leti sešteva. Svoje prispeva tudi dedna nagnjenost - bolezen se pojavi pogosteje pri tistih, ki kimajo veliko kožnih znamenj, iz katerih se lahko razvije melanom. Pogostost obolevnosti je deloma povezana tudi s svetlo poltjo, lasmi in očmi.
Opazujte se
Z odkrivanjem melanoma se soočajo zdravniki družinske oziroma splošne medicine in dermatologi. Oboji priporočajo vsem, ki imajo na koži več pigmentnih znamenj, naj jih redno opazujejo in naj v primeru kakršne koli spremembe takoj obiščejo svojega zdravnika. Enak nasvet velja za nastanek kakršne koli sumljive tvorbe na koži.
Medicina priporoča ne le zdravnikom, temveč tudi laikom, naj pri razpoznavanju pojava melanoma upoštevajo uveljavljeno in dokaj zanesljivo metodo za odkrivanje melonama, imenovano metoda ABCDE. Napotki so razumljivi in preprosti.
Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je že pred leti poskrbel za poseben plakat, kjer so s pomočjo fotografij in kratkih opisov pojasnjene najpogostejše značilnosti, ki spremljajo pojav in razvoj melanoma.
Metoda ABCDE
Metoda ABCDE opozarja, na katere spremembe znamenj moramo biti pozorni - če je znamenje asimetrično, ima nepravilen rob z izrastki, je večbarvno (od svetlo rjave do črne), je večje od šestih milimetrov in se nenadoma pojavijo spremembe v obliki, barvi ter debelini.
Ta nasvet zdravniki še zlasti priporočajo prebivalcem Primorske, saj je to območje občutno bolj osončeno, navade ljudi pa tudi potrjujejo, da mnogi zanemarjajo priporočila o primerni zaščiti kože pred sončnimi žarki.
Čeprav je o nevarnostih za pojav kožnega raka veliko znanega in mu je v maju namenjen mednarodni dan, mnogi namenoma preslišijo svarila, da so UV žarki škodljivi, če jim izpostavljamo nezaščitene dele kože in so lahko celo usodni.
Do sredine osemdesetih let je bil kožni melanom pri nas redka vrsta raka. V letu 1986 je za njim obolelo 117 ljudi, enajst let kasneje že 464, število bolnikov pa se še povečuje.
Oblike raka na koži
Dermatologi opozarjajo, da odkrijejo vsako leto ob tem tudi vse več bolnikov, ki imajo tako imenovano obliko nemelanomskega kožnega raka. Ta je pogostejši od melanoma, vendar pa je tudi občutno manj nevarna, zdravljenje pa drago.
Za pregledovanje znamenj na teže opaznih mestih si pomagajte z ogledali ali za to prosite bližnje. Nasvet velja tudi za lasišče.
Stroka navaja, da se oblike nemelanomskega kožnega raka najpogosteje pojavljajo na koži obraza (ta je najbolj izpostavljena soncu), vendar ni splošnega pravila, kje vse lahko ta rak nastane.
Maligni melanom se pri moških pogosto pojavi na trupu, pri ženskah na nogah. V 95 odstotkih primerov se pojavi na koži. Ker pa pigmentne celice, iz katerih se lahko razvije, niso le v koži, lahko nastane tudi v nekaterih organih, a zelo redko.
Nemelanomski kožni rak je zlasti bolezen starejših, ki so večidel življenja prebili na soncu (kmetje, ribiči, vrtnarji, gradbinci, športniki). Zdravniki pribijajo, da ne smemo pozabiti na sposobnost kože, ki ima izvrsten spomin. Vanj namreč shrani vsakršno izpostavljanje soncu. Več kot je nespametnega in sončenja brez zaščite, večja je nevarnost, da se bo čez leta pojavil kožni rak. Pri tem ima pomembno vlogo še fototip kože - veliko bolj ogroženi so svetlopolti, svetlolasi in svetlooki ljudje.
Vsakdo bi moral poskrbeti, da ga sonce ne opeče. Nasvet velja zlasti za otroke in najstnike, saj zdravniki ugotavljajo, da se, če je imel nekdo v otroštvu trikrat hude sončne opekline, bistveno zveča tveganje za kasnejši nastanek malignega melanoma.
Med posameznimi oblikami melanomov so velike razlike, prav tako potek bolezni. Diagnoza še ne napoveduje smrti. Znano pa je, da je izid zdravljenja bistveno boljši, ko raka odkrijejo in zdravijo v zgodnji fazi bolezni. Pri melanomu, kjer so rakave celice le v vrhnjici, je popolna ozdravitev tako rekoč 100- odstotna, se pa bistveno zniža, če ga pričnejo zdraviti v napredujoči obliki. Tedaj se rakave celice že razširijo v bezgavke ali druge organe.
Po znanih podatkih tudi pri nas bolezen odkrivajo v vse zgodnejši fazi, kar je med drugim posledica ozaveščenosti ljudi. V vseh razvitih državah odkrijejo tega raka v 60 do 70 odstotkih primerov že bolniki sami in zato obiščejo zdravnika. Žal pa terja tudi žrtve in nekateri za tem rakom še vedno umirajo.
Temeljno pravilo ukrepov za zaščito zdravja veleva, da nas sonce ne sme nikdar opeči. To velja tako za sonce kot tudi za zdravju škodljive solarije, kar Slovenci občutno premalo upoštevamo.
JA