Sonce je zdravo, ko smo razumni, in škodljivo, ko pretiravamo
Zdravniki opozarjajo, da se moramo pred odhodom na sonce zaščititi pred škodljivimi sončnimi žarki, zlasti v najhujši pripeki med 10. in 16. uro. Nasvet pogosto zanemarjamo ob vsakdanjih opravkih in na počitnikovanju. Strokovnjaki svarijo pred škodljivostjo UV žarkov, ki lahko pripomorejo k nastanku ene od vrst kožnega raka. Posebna skrb velja za otroke, starostnike in ljudi s svetlo poltjo, očmi in lasmi. Zaščita naj zajema oblačila in pripravke za kožo, spremljajte tudi poročila o koncentraciji škodljivega ozona v ozračju.
Najpogostejši vzrok za nastanek vseh vrst kožnega raka so ultravijolični (UV) žarki.
Gre za UV žarke skupine A in skupine B. Ponavljajoče se intenzivno izpostavljanje soncu, ki ima za posledico tudi opekline, zvišuje tveganje za razvoj melanoma kot najnevarnejše oblike kožnega raka in nemelanomskih kožnih rakov.
Podatki potrjujejo, da je obolelih vse več, kožni rak je v vrhu rakavih obolenj pri nas, zlasti na Primorskem.
Spremljajte poročila o UV indeksu
O moči sončne pripeke opozarjajo objave UV indeksa v nižinah in gorah. Podatek upoštevajte tudi, ko gre za sprehod po mestu in v naravi.
V toplejših mesecih je sončenje med 10. in 16. uro koži in zdravju škodljivo. Kožo moramo pokriti s svetlimi, zračnimi oblačili in zaščititi s kakovostnimi kremami z visokim zaščitnim faktorjem pred UVA in UVB žarki. Zaščitite tudi glavo s primerno čepico ali klobukom, ki pokrijeta obraz, teme in zatilje, in oči (s kakovostnimi sončnimi očali).
Na sonce pojdite le s pokrivalom na glavi, oblecite lahka oblačila z dolgimi rokavi, kožo namažite s pripravkom z visokim zaščitnim faktorjem. Bolj svetla kot je polt, višji zaščitni faktor potrebujete. Namažite se vsaki dve uri in vsakič, ko pridete iz vode. Če nasveta ne upoštevate, lahko staknete opekline, posledica so poleg bolečin tudi mehurji in druge poškodbe kože. “Še zlasti pri otrocih je nujna nenehna zaščita kože, saj so opekline v mladosti nevarne, ker se koža že zgodaj poškoduje,” opominja specialistka šolske medicine iz koprskega zdravstvenega doma Melanija Kocjan. “Gre tudi za zdrave navade, ki jih moramo otrokom privzgojiti.” Znano je, da ima koža spomin in sešteva z leti pridobljene poškodbe, zato se bolezni pojavijo šele čez čas.
UV indeks doseže najvišje vrednosti ob jasnem vremenu v juniju in juliju. Strokovnjaki poudarjajo, da je v gorah višji, saj moč UV žarkov z nadmorsko višino narašča hitreje kot moč preostalega sončnega sevanja.
Ob jasnem nebu je poleti moč UV sončnega sevanja največja ob enih popoldan po poletnem času, ko je pot sončnih žarkov skozi ozračje do tal najkrajša.
Temeljno pravilo, ki si ga velja zapomniti, nas opozarja: višji kot je objavljen UV indeks, bolj je treba kožo zaščititi pred soncem, v največji sončni pripeki pa se je najbolje umakniti v gosto senco.
Koža vam bo hvaležna
Pol ure pred sončenjem in hojo po soncu je treba kožo natreti s primerno zaščitno kremo. Ta naj vsebuje tolikšen zaščitni faktor,m da vas sonce ne bo opeklo. Bolj svetlopolti kot ste in bolj kot je vaša koža občutljiva, višji zaščitni faktor potrebujete.
Zaščitno kremo nosite s seboj, tudi na sprehod. Namažite se večkrat, zlasti po izpostavljenih delih telesa - obrazu (tudi nos), vratu, po rokah in nogah (če so razkrite). Nasvet velja tudi za pešačenje po mestu, hojo v službo peš, delo na vrtu, posedanje na soncu. Ne gre za modno muho, gre za skrb za zdravje. Vsakič lahko sončna opeklina sproži škodljive bolezni zaradi.
Zaščitna krema je nujna tudi, ko smo na kopanju in se sončimo. Namažite se vsakič, ko pridete iz vode. Namažite tudi ustnice, ušesa, zatilje, podlahti in predel pod naramnicami kopalk.
Sonce je tudi zdravo
Vpliv sonca na organizem je tudi koristen. Sonce je zdravo, saj pospešuje tvorbo vitamina D. Vendar gre za zmerno sončenje, ko na koži ni rdečin. Sončenje izboljšuje počutje, pospešuje delovanje hormonskih žlez in zdravi nekatere kožne bolezni, zlasti luskavico. Vendar je sonce koristno le, ko se zaščitimo pred UV žarki. Nasvet velja tudi za deskarje, jadralce, turiste na jahtah ... Nevarnosti se ne zavedamo, ker UV sončnih žarkov ne občutimo in jih opazimo šele, ko smo opečeni.
Zakaj nekatere sonce bolj opeče, druge manj? Zdravniki pravijo, da niso vsi enako občutljivi na UV sončne žarke, saj je pomembna pigmentacija kože. Svetlejša kot je polt, bolj previdni moramo biti. Ljudje s svetlimi lasmi in očmi so bolj občutljivi. Posebej občutljivi so majhni otroci in starejši.
Pretirano sončenje pospešuje staranje kože, botruje raku, sivi mreni, izčrpava imunski sistem, povzroča dehidracijo in sončarico.
Nevaren ozon
Na Primorskem se poleti pogosto soočamo še s povišano koncentracijo ozona v zraku. Tedaj nas pestijo slabo počutje, glavobol in razdražljivost.
Vročina in ozon poslabšata počutje in zdravje, še zlasti, če se v najhujši pripeki in popoldan gibamo na prostem, jemo težko hrano in pijemo alkohol. Navedeno ob povišani koncentraciji ozona v ozračju zdravniki odsvetujejo in priporočajo počitek v zaprtih prostorih.
Tedaj dobro zastrite in zaprite okna ter vrata, delo na prostem opravite le zjutraj ali zvečer, ko je koncentracija ozona nizka. Če imate čez dan nujne opravke, oblecite lahka svetla oblačila, nosite pokrivalo in sončna očala, hodite po senčni strani ceste, pijte veliko navadne vode in se čim prej umaknite v zaprt ohlajen prostor.
Previdnost velja še posebej za ostarele, kronične bolnike in majhne otroke. V primeru slabosti, bolečin pri srcu in drugih težav pojdite takoj k zdravniku.
Povišane koncentracije ozona nastajajo pozno spomladi in poleti, ko je vroče in sončno. Koncentracija je najvišja popoldan. Zato je EU že pred več kot desetletjem uveljavila direktivo o ozonu, ki jo vsebuje tudi slovenska zakonodaja. Opredeljuje alarmne, opozorilne, ciljne in dolgoročno naravnane vrednosti koncentracije ozona. Določa tudi način merjenja, zagotavljanje kakovosti meritev, število merilnih mest ter poročanje o meritvah.
Opozorilna vrednost za ozon je 180 mg/m3 (miligramov na kubični meter zraka) za enourno povprečje. Alarmna vrednost za ozon znaša 240 mg/m3 za enourno povprečje. Podatki o meritvah so javni. Na spletni strani jih objavlja Agencija RS za okolje (Arso).
Ozon in zdravje
Fizično dejavni ljudje, ki vdihajo več zraka, so plinu ozonu bolj izpostavljeni. Splošno priporočilo navaja, naj se vsi v času zelo visokih koncentracij izogibajo intenzivnih telesnih dejavnosti na prostem.
Ozon v povečani koncentraciji nima vonja. Že pri koncentraciji 120 miligramov v kubičnem metru zraka pa se pojavljajo pekoče oči in sluznica nosu, pri občutljivejših ljudeh še moker nos, oteženo dihanje, bolečine v prsih, kašljanje, siljenje na bruhanje, težave pri delovanju srca, vrtoglavica ...
Ponavljajoča se izpostavljenost ozonu lahko povzroči resne okvare. Najbolj ranljivi so otroci, ostareli, kronični bolniki, delavci na prostem in rekreativni športniki. Izpostavljanje ozonu je povezano s krajšanjem pričakovane življenjske dobe, razvojem akutnih in kroničnih posledic na dihalih in srčno-žilnem sistemu, z oviranim razvojem pljuč pri otrocih in z zmanjšano telesno težo novorojencev.
Zato zračite prostore le zgodaj zjutraj, zatem okna in vrata tesno zaprite. V primeru slabosti takoj poiščite zdravniško pomoč.
Napoved onesnaženosti zraka z ozonom (O3) je za vsak dan in tudi za naslednjega pripravljena in dostopna na spletni strani Arso. Arso ima po državi dvanajst merilnih postaj, od tega eno na Markovcu v Kopru, drugo na Goriškem. Svojo ima tudi koprska Luka, a za lastne potrebe.
JASNA ARKO
