Spanje res ni izguba časa

Človeško telo ima notranjo biološko uro, ki opozarja, kdaj je čas za počitek in spanje, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Biološka ura je občutljiva na svetlobo in temo. Kemični procesi pa tudi vplivajo na to, da telo zazna, kdaj potrebuje energijo za dejavnost in kdaj mora počivati. Spanje poteka v več fazah, od rahlega do globokega spanja in sanjanja. Za kakovosten spanec so pomembne vse faze.

Mladostniki spijo premalo

Medtem ko odraslim zadošča od sedem do osem ur spanja dnevno, potrebujejo otroci do deset ur, mladostniki pa do devet ur spanja dnevno. Raziskave sicer kažejo, da mladostniki spijo manj kot odrasli in otroci, predvsem pa manj, kot je zanje priporočljivo. Spat hodijo pozno ponoči, zjutraj težko vstajajo, čez dan pa so zaspani.

Zadnje študije sicer kažejo, da so vzorci spanja pri najstnikih bistveno drugačni kot pri odraslih ali otrocih, saj je v najstniškem obdobju notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melatonin (hormon epifize, katerega raven se čez dan spreminja in vpliva na nekatere biološke funkcije, sprošča pa se samo ponoči) se pri najstnikih izloča kasneje, zato tudi zaspijo kasneje. Poleg tega pa mnogi stremijo k temu, da delajo dobro, se veliko učijo, ukvarjajo z dodatnimi dejavnostmi, družijo z vrstniki ... Na pomanjkanje spanja pa lahko vpliva tudi zgodnejši začetek pouka.

Občasno pomanjkanje spanja sicer ni problematično, navajajo v NIJZ, lahko pa nastanejo težave, če se to ponavlja in kopiči. Zato zlasti mladostnikom svetujejo, naj vedno hodijo spat in se zbujajo ob isti uri (tudi ob koncu tedna), naj se redno gibljejo, naj se izogibajo raznim stimulansom, pa tudi težki hrani. Pred spanjem naj se sprostijo in se izogibajo močni svetlobi, pa tudi učenju pomoči. Primeren prostor za spanje je temen, zračen in tih.

Spanje utrdi že naučene informacije

Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter učenju, zlasti pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Prav spanje omogoča možganom, da ponovno obdelajo že naučene informacije.

Za nekatere vrste učenja je koristen tudi kratek dremež čez dan. Utrujenost se namreč pojavi, ker možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij, nato pa potrebujejo počitek.

Tudi sicer spanje dobro vpliva na počutje, spomin in koncentracijo, medtem ko se pomanjkanje spanja kaže kot razdražljivost, vpliva na čustva, socialne interakcije in na možnost odločanja. Pri vožnji pa pomanjkanje spanja vpliva podobno kot alkohol.

Motnje spanja so tesno povezane z zmanjšano telesno odpornostjo organizma, s povišanim krvnim tlakom, s srčno in možgansko kapjo, z vrtoglavico, s slabšo koncentracijo, z raztresenostjo, s padci in debelostjo.

Med spanjem se obnavlja živčni sistem, ob pomanjkanju spanja pa oslabi imunski sistem, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja. V času spanja ali tik pred njim se izločajo hormoni, ki uravnavajo posamezne telesne funkcije. Najbolj znano je izločanje hormona rasti med spanjem, ki je nujen za rast otrok in ključen pri obnavljanju mišic.

Strokovnjaki v zadnjem času povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti, opozarjajo v NIJZ. Pomanjkanje spanja botruje povečanju apetita, dodaten obrok pa oslabi metabolizem in zmoti raven hormonov.

Ugotavljajo še, da imajo debeli ljudje več težav s spanjem.

SILVA KRIŽMAN