Srcu pomagajmo s pametjo
Srce je motor življenja. Večina pozablja, da je zanj treba skrbeti po pameti in gojiti zdrav življenjski slog. Mnogi so do lastnega zdravja in srca mačehovski - kadijo, se opijajo, uživajo nezdravo hrano, lenarijo, ali pa se naprezajo v najhujši vročini in ekstremnih vremenskih razmerah, precenjujejo svoje zmogljivosti ter starost, preobremenjujejo organizem.
SRCE IN ZDRAVJE> Vse to prispeva k nastanku kardiovaskularnih obolenj, opozarja specialist internist in kardiolog Siniša Grujić iz Lucije, ki se je specializiral zlasti za ultrazvočno diagnostiko srca.
Zdravnik Siniša Grujić iz Lucije je specialist kardiolog in internist in se temu poklicu posveča že 27 let. Dvanajst let živi in dela v Sloveniji, koncesionar je pet let. V Sloveniji je nostrificiral diplomo, pa tudi specialistični izpit in opravil še izpit iz slovenščine. “Saj ni tako težak jezik, ko trdijo nekateri prišleki. Z voljo in željo se ga lahko naučiš, podobno kot drugih jezikov. Svet postaja vse manjši, kar velja za znanost, med njimi medicino, ki mora združevati in povezovati, da lahko bolnikom učinkovito pomagamo,” je prepričan zdravnik.
Življenje si krojimo sami
>Po svetu in tudi pri nas strmo naraščajo obolenja srca in ožilja. Zakaj? Kaj dokazujejo izkušnje?
“Ta obolenja naraščajo povsod, seveda na nekaterih območjih hitreje, drugod počasneje. Podatki so zaskrbljujoči zlasti na območju srednje Evrope (pri nas izstopa območje Panonske nižine), ZDA, Azije. Vendar pa podatki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo tudi na porast teh obolenj v državah, kjer je socialna raven občutno nižja od tiste v razvitem svetu, torej na revnejših območjih. Prav zato ne moremo trditi, da so ta obolenja značilna zlasti za razviti svet. Med vzroki naj omenim tiste, ki sodijo med dejavnike tveganja - povišan krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, dedna nagnjenost in način življenja; v mislih imam nezdrav življenjski slog.”
Specializacijo iz kardiologije je Siniša Grujić opravil v Veliki Britaniji (pri nas je uradno uzakonjena šele dve leti), kjer je nekaj let tudi služboval. Želja po strokovnem znanju ga je med drugim zanesla v ZDA. Pred prihodom v Slovenijo je bil predstojnik oddelka za ultrazvočno diagnostiko srca na kliniki v Sremski Kamenici. Iz Srbije se je umaknil zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji. Od leta 1993 dalje se posveča ultrazvočni diagnostiki srca in ima za to dejavnost mednarodno veljaven certifikat. Med drugim je član evropskega, ameriškega in azijskega kardiološkega združenja. S predavanji sodeluje na mednarodnih kardioloških kongresih po svetu in je bil že večkrat član predsedstev na takšnih srečanjih.
>Naj bi dedna nagnjenost že mladostnika opomnila, da mora zaradi ohranitve zdravja dosledno spoštovati načela zdravega življenja?
“Dosedanje raziskave so že večkrat potrdile, da je dedna nagnjenost eden izmed zelo pomembnih dejavnikov tveganja za pojav teh obolenj. Znani so primeri, ko za temi boleznimi obolevajo v istem sorodstvu cele generacije, le patologija je lahko zelo raznolika. Gre za tako imenovane srčne in možganske dogodke ... “
Ujetniki stresa, nekateri tudi drog
>Stres botruje mnogim boleznim, tudi srčno-žilnim. Je začetne znake teh bolezni mogoče odkriti tudi pri mladih?
“Stres postaja, žal, sopotnik razvitega sveta, pesti vse mlajše ljudi. Korenini v strahu in skrbi za izgubo službe in eksistence nasploh. Na ta račun je vse več diagnosticiranja različnih bolezni, tudi na področju srca ter ožilja. Ker so diagnostične metode vse boljše in sodobne, lahko te bolezni odkrijemo že v zgodnji fazi, ko je tudi zdravljenje učinkovitejše. Glede na izkušnje, delal sem tudi drugod po svetu, pa ugotavljam, da razmere med mladimi v Sloveniji še niso tako alarmantne, kot kje drugje - žilni in koronarni dogodki se, denimo, med mladimi v srednji Evropi pojavljajo celo že pri 16., 17. letu starosti. Pri nas doslej, k sreči, nekoliko kasneje. Seveda pa moramo biti toliko bolj pozorni pri tistih skupinah mladih, kjer obstaja dedna nagnjenost k tem boleznim in pri tistih, ki že kot mladi redno kadijo in se opijajo.”
>Mladi in vse mlajši tudi pri nas pogosto posegajo po drogah ...
“Žal so droge vse bolj priljubljene tudi pri nas. Gostoval sem v več srčnih in klinikah, kjer zdravijo tudi odvisnike od drog, na primer v ZDA. Pri odvisnikih od drog gre najpogosteje za drugačno patologijo srca. Naj omenim le nekaj najpogostejših obolenj - vnetje srčne mišice, motnje srčnega ritma, obolenja srčne ovojnice. Za slednje je medicina že dokazala, da so posledice rednega uživanja psohofarmakoloških sredstev.”
Nihče ne ve, kakšno srce ima
>Starši so pogosto osupli, ko zdravniki pri otroku odkrijejo prirojeno srčno napako. Kakšni so vzroki zanje?
“Posegli ste na področje genetike, ki se ukvarja prav s tem vprašanjem. Veliko strokovnih študij se posveča raziskavam teh vzrokov. Omenim naj eno izmed nedavnih takšnih študij, ki me je pritegnila, ko sem sodeloval na kardiološkem kongresu na Cipru. Študijo so opravili pod okriljem evropskega kardiološkega združenja, v sodelovanju s kardiologi iz Cipra in Grčije. Gre za nekajletne raziskave in za zanimive ugotovitve. Med temeljnimi vzroki za pojav napak na srcu so, kot navaja ta študija, uživanje različnih vrst zdravil pri materi (gre za, na primer, psihofarmakološka in zdravila zoper raka), za tako imenovane različne abuzuse (ekstremno vdajanje alkoholu in drogam), za srčne bolezni v sorodstvu (obolelo je že več generacij).”
>Ne le zdravniki, tudi laiki se zavedajo, da domala nihče ne ve, kakšno srce ima ...
“Res je; še zlasti, če v vsakdanjiku ni težav in opozorilnih znakov za bolezen. Res je tudi, da v primerih, ko starši ali pediater posumijo, da je s srcem kaj narobe, pregledujejo že zelo majhne otroke. Takšen pregled je koristen za potomce v družinah, kjer so te bolezni pogostejše. Že ob najmanjšem sumu moramo ukrepati.”
>Medvedjo uslugo svojemu srcu lahko stori na videz zdrav človek, če se nenadoma začne zelo intenzivno ukvarjati z rekreacijo. Ta je sicer koristna, a pretiravanje škodi ...
“Vsekakor. Gre namreč za spremembo življenjskega sloga - ko se iz lenobnega človeka prelevimo v rekreativca, ob tem pa zanemarimo načelo postopnosti in zmernosti. V takšnem primeru svetujem še pred začetkom tovrstne rekreacije, zlasti intenzivne, pregled srca in posvet pri zdravniku. To še posebej velja za ljudi, stare 40 let in več. Pri pospešeni športni dejavnosti in tudi pri ukvarjanju z adrenalinskimi športi je odločilna telesna zmogljivost. Splošnega pravila sicer ni. Poskrbeti pa je treba, da nam rekreacija zares koristi, ne pa škodi.”
>Kakšen bi bil splošni nasvet karidologa z bogato prakso?
“Vsakdo, ki nima težav z zdravjem, se mora vsak dan znova truditi za ohranitev zdravja. Zato mora gojiti zdrav življenjski slog. Stresu se ne moremo izogniti, zato pa je treba prosti čas posvetiti konjičkom in zmerni rekreaciji, paziti na prehrano in v ničemer pretiravati. Ko zaznamo kakšno zdravstveno težavo, bolečino, slabost, je treba na posvet k zdravniku, ne pa odlašati v upanju, da bo minila sama po sebi. Če se vdajate nezdravim razvadam, jih čim prej opustite. S trdno voljo je to mogoče storiti.“
>Marsikdo se boji pregleda srca in morebitne hospitalizacije. Nekateri se težko soočijo s spoznanjem, da so bolni ...
“Sodobna kardiološka diagnostika je že zelo razvita. Bolezni in nepravilnosti odkrivamo v vse zgodnejših fazah bolezni, ko je zdravljenje še manj obsežno. Ko izvemo, da gre za bolezen, se moramo s tem soočiti, spodbudno pa je, da mnogi bolniki kakovostno še desetletja živijo tudi po odkritju bolezni. Tudi preiskave so vse manj invazivne in torej niso boleče. Ena najnovejših metod je ESMR (ekstrakorporalna šokvalovna miokoradna reperfuzija). Z njo opravijo diagnostiko srčnega ožilja s pomočjo ultrazvoka, po njej se izboljša prekrvavljenost srca. V svetu je v veljavi že štiri leta. Gre za ambulantno diagnosticiranje, metoda nadomešča invazivno preiskavo s katetrom in je cenejša, saj odpade bivanje v bolnišnici. Pri nas je še ne poznamo, saj je naprava za takšno preiskavo zelo draga. Upajmo, da bo metoda kmalu prodrla tudi k nam, saj je bolniku prijaznejša, za zdravstveno blagajno pa cenejša.”
JASNA ARKO
