Srebrna ribica v naših domovih
Pogosto gospodinje preseneti najdba podolgovate, sivo-srebrne žuželke z dolgimi tipalkami. Po navadi se skriva v kopalnici in drugih vlažnih prostorih, za slikami, pod tapetami, v kleteh, pa tudi v kuhinjah. Ob tem se večina sprašuje, kakšna žival je to? Je škodljiva, morda nevarna za zdravje?
Navadna srebrna ribica (znanstveno ime Lepisma saccharina Linnaeus) je med najbolj prepoznavnimi vrstami ščetinorepk. Sodi v družino srebrnih ribic (Lepismatidae). Slovensko ime je dobila po srebrnikastem lesku luskic, ki prekrivajo njeno telo, in zvijanju telesa pri hoji, ki spominja na ribje plavanje.
Za človeka niso ne koristne ne škodljive. Srebrne ribice, ki najdejo zavetje v človeških bivališčih, pa lahko delajo škodo na predmetih iz papirja in kartona ter v shrambah, na hrani. Aktivne so ponoči, podnevi se skrivajo v razpokah v ometu, v zidovih, pod lesenimi podi. Povezana je s človekovim bivališčem, saj se hrani predvsem z organskimi ostanki rastlinskega izvora, med katere sodijo tudi nekatere sestavine papirja. Povzroča škodo na knjigah in slabo spravljenih dokumentih. Hranijo se z vsemi vrstami papirja in snovmi, ki vsebuje celulozo.
Kot termiti ima v prebavilih mikroorganizme, ki pomagajo prebaviti celulozo. Rade imajo snovi, prepojene s škrobom, privablja jih lepilo zidnih tapet, lepilo v vezanih knjigah, na katerih lahko povzročijo večjo škodo. Napadejo lahko tudi blago in usnjene proizvode, prebavijo tudi mrtve osebke svoje vrste.
Ljudje menijo, da prihajajo te živali iz odtokov in različnih cevi v sanitarijah. Vendar pa jih sami vnašamo v stanovanja z različnimi okuženimi predmeti, kot so papir, hrana in drugo. Njihovo število se povečuje počasi, a vztrajno. Pogosto jih najdemo v umivalnikih, banjah, kamor padajo in ne morejo iz njih.
Domača vrsta Lepisma saccarina je dolga sedem do enajst milimetrov, pokrita je s srebrnimi luskinicami, izlega eno do tri jajčeca na dan. Iz njih se razvijejo majhne žuželke, podobne odraslim. Po 50-kratni levitvi v času treh do štirih mesecev dosežejo odraslo obliko. V neugodnih razmerah se ta čas raztegne tudi na dve do tri leta. Sledi rast, ki traja tri leta; levi se vsaka dva do tri tedne. Ima navzdol usmerjeno glavo z dolgimi tipalkami. Trije oprsni členi nosijo tri pare nog. Zadek je iz enajstih členov. Telo je pokrito z luskami, ki dajejo značilen srebrn odsev.
Za zatiranje je primeren insekticid za zatiranje ščurkov, lahko uporabimo tudi posebne lovke za te žuželke. V prostorih z velikimi količinami papirja, knjig (arhivi, knjižnice, skladišča papirja, razne deponije) so nujni posebni ukrepi, izvajanje posebnih sanitarnih postopkov po posebnem programu. V manjših gospodinjstvih pa zadoščajo splošni ukrepi: čiščenje, prezračevanje, uporaba sesalca in metle. Pomembna je splošna higiena prostorov, čiščenje sanitarnih prostorov, spiranje odtokov. V hotelih, bolnišnicah, večjih nastanitvenih objektih, proizvodnih prostorih pa je nujna izvedba ukrepov po strokovnem navodilu.
Pomembno je, da zaščitimo predmete, ki imajo zgodovinsko in kulturno vrednost v muzejih, arhivih, starinskih palačah in podobno. Doma se jih ne bojte, saj niso nevarne za ljudi, povzročajo le nelagodje in morda strah.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.