Strokovnjaki opozarjajo na nujnost organiziranega presejalnega programa za raka prostate

SLOVENIJA > Na posvetu, ki so ga organizirali komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Društvo uroloških bolnikov Slovenije in Onkološki inštitut Ljubljana, so se seznanili z napredkom pri uvajanju presejalnega programa za raka prostate v Sloveniji.

Najpogostejši rak pri moških

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in v Evropi, po stopnji umrljivosti moških zaradi raka pa se uvršča na tretje mesto v Evropi in drugo v Sloveniji. V primerjavi z Evropo pa sta v Sloveniji tako incidenca raka prostate kot umrljivost za tem rakom nad evropskim povprečjem.

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in v Evropi, po stopnji umrljivosti moških zaradi raka pa se uvršča na tretje mesto v Evropi in drugo v Sloveniji.

Vodja državne komisije za presejalne programe Urška Ivanuš je dejala, da lahko nekatere rake z določenimi preventivnimi aktivnostmi preprečimo, a to ne velja za raka prostate. Glavna dejavnika sta namreč starost in dednost, na katera ni mogoče vplivati. “Kaj lahko naredimo? Trudimo se, da raka odkrijemo dovolj zgodaj,” je dejala in dodala, da je to mogoče s presejalnimi programi.

Med koristmi presejanja je naštela, da zgodnje odkrivanje raka pomeni manj intenzivno zdravljenje, kar omogoča večjo kakovost življenja in večje preživetje, ob tem pa se zmanjšuje breme raka na populacijski ravni. Slabost pa je, da je treba pregledati zelo veliko zdravih, da pravočasno odkrijejo in zdravijo peščico bolnih, kar prinaša precejšnje stroške.

Urška Ivanuš

vodja državne komisije za presejalne programe

“Kaj lahko naredimo? Trudimo se, da raka odkrijemo dovolj zgodaj.”

V Sloveniji po njenih besedah trenutno poteka neorganizirano presejanje, ki ni sprejemljivo, ob tem pa ni podatkov, koliko je takih pregledov. Za izvajanje organiziranega presejanja pa bo med drugim treba zagotoviti zadostne kapacitete in infrastrukturo ter vzpostaviti presejalni register za raka prostate.

Pregledati bi morali 300.000 moških

Vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja strokovne skupine za raka prostate pri državnem programu obvladovanja raka Janka Čarman je predstavila dvoletni projekt Peter, ki poteka od oktobra lani. V okviru projekta je strokovna skupina za raka prostate junija letos na državno komisijo za presejalne programe podala pobudo za presojo upravičenosti presejanja za raka prostate v Sloveniji, državna komisija pa je septembra izdala sklep o prehodu pobude v drugo fazo, v kateri bodo imenovali tudi delovno skupino za pripravo strokovnih in organizacijskih podlag za uvedbo organiziranega populacijskega presejanja za raka prostate v Sloveniji.

200.000

evrov je strošek zdravljenja bolnika, ki mu je bil odkrit napredovani rak prostate

15.000

evrov je strošek zdravljenje bolnika v zgodnji fazi raka prostate.

Čarman je zavrnila nekaj bojazni, denimo o zmogljivosti sistema, saj bi morali ob vzpostavitvi presejalnega programa v dveh letih pregledati okoli 300.000 moških. Spomnila je, da se programov ponavadi udeleži približno 70 odstotkov povabljenih, na leto pa trenutno opravijo več kot 105.000 priložnostnih presejanj, kar pomeni, da se število presejanj ob uvedbi programa ne bi zelo povečalo.

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje Vesna Marinko pa je dejala, da bo v okviru progama Peter izvedena tudi pilotna raziskava izvedljivosti organiziranega presejanja raka prostate z namenom priprave programskih smernic in protokola presejanja. Ministrstvo za zdravje bo v letu 2025 med drugim zagotovilo finančno podporo pilotni raziskavi za preverjanje izvedljivosti in vzdržnosti organiziranega presejanja ter vzpostavilo pogoje za vzpostavitev presejalnega registra raka prostate.

Predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Igor Antauer je poudaril, da je treba v pripravo presejanja nujno vključiti tudi bolnike. “V razprave o zdravstvenem sistemu so premalo vključeni pacienti, čeprav je namen celotnega zdravstvenega sistema, da služi pacientu,” je opozoril. Ob pomislekih glede stroškov pa je dejal, da Evropska urološka stroka in Europa Uomo ocenjujeta, da je strošek zdravljenja bolnika, ki mu je bil odkrit napredovani rak prostate, 200.000 evrov na bolnika, zdravljenje bolnika v zgodnji fazi raka prostate pa 15.000 evrov na bolnika.