Telo zakrni, psiha otopi, socializacija zamre
Zima spodbuja zapiranje v stanovanja, ko glavnina ljudi prosti čas namenja zlasti ždenju pred tv ekrani in računalniki. Pa za to ni kriv le strupeni mraz, ugotavljajo zdravniki in opozarjajo, da so posledice že vidne - slaba drža in debelušnost pri vse mlajših. Hkrati ima veliko otrok in mladostnikov vse slabši besedni zaklad, premalo so socializirani in se nimajo kje sproščati.
Gre zlasti za tiste, ki niso izjemni športni talenti, zaradi zdravja pa bi nujno potrebovali sproščeno in redno razgibavanje.
Slaba drža in tudi resnejše težave s hrbtenico so značilne za vse poklice, pri katerih je veliko sedenja in dela z računalnikom. Vse bolj pa slaba drža pesti tudi šolarje.
Na to mladostnike zdravniki opozarjajo tudi na rednih sistematskih pregledih, prav tako tudi njihove starše. Razmere, ki trajajo že več let, pa se ne izboljšujejo, temveč celo slabšajo.
Vse bolj ukrivljeni in debelušni
Posledice pretiranega posedanja za računalnikom se najprej odrazijo na hrbtenici in vidu. To iz dneva v dan opažajo tudi pediatri.
V šolskih dispanzerjih, kjer opravljajo tudi redne sistematske preglede zdravstvenega stanja šolarjev, skušajo mladostnikom dopovedati, zakaj bi morali del prostega časa nameniti telesni dejavnosti. S tem jih seznanjajo tudi na predavanjih o zdravem življenjskem slogu, prav tako tudi njihovim staršem.
“Dolgo vsakodnevno posedanje pri knjigah, še zlasti pa pred računalnikom, se odraža v vse slabši drži,” opozarja zdravnica Melanija Kocjan iz šolskega dispanzerja v koprskem zdravstvenem domu. “Gre za tako imenovane kifoze - ko je prsni del ukrivljen. Ukrivljanje hrbtenice in, posledično, slaba drža, nekoliko kasneje privedeta do resnih zdravstvenih težav. Te nastopijo veliko prej, kot se to dogaja ob staranju človeka. Hkrati se vse več mladih sooča tudi s prerejenostjo, kar je prav tako posledica premalo gibanja in dobesedno zaležanega življenjskega sloga.”
Dvorezna “varuška”
Zdravnica ugotavlja, da gre slabo držo, nezdrav življenjski slog otrok in debelušnost pripisati tudi spremembi načina življenja. Večini staršev si namreč podaljšuje delovnik, otroci pa ostajajo sami doma in se dobesedno prilepijo k računalniku.
“Ob tem so starši vsaj deloma brez skrbi misleč, da so otroci doma najbolj na varnem, ko so sami,” dodaja Kocjanova. “Ta varnost je dvorezen meč - fizično so sicer res na varnem, ni pa rečeno, da so varni tudi, ko surfajo po različnih spletnih vsebinah in se ob bašejo z nezdravimi prigrizki.”
To se dogaja zlasti tedaj, ko ni v bližini starih staršev in drugih sorodnikov, ki bi vsaj nekoliko bdeli nad mladostniki, poskrbeli za zdrave obroke in za nevsiljiv nadzor nad preživljanjem otrokovega prostega časa.
Gibanje, ne pa tekmovalnost
Te ugotovitve si niso izmislili zdravniki sodobnega časa, čeprav ga ljudem vseh starosti ponavljajo ob vsaki priložnosti, ko gre za nasvete, kako ohraniti in poskrbeti za svoje zdravje.
Da gibanje ohranja zdrave kosti, vezivna tkiva in mišice, so spoznali in zapisali že v antiki, zibelki medicine in drugih znanstvenih ved.
“Saj ni treba pretiravati in postavljati vsakič znova osebnih rekordov,” dodaja Kocjanova. “Dovolj bi bilo že, če bi se otroci in mladostniki kak dan ali dva na teden, pa ne le pri šolskih urah telovadbe, v telovadnicah in podobnih dvoranah sešli z vrstniki, igrali igre z žogo, natekali in ob tem ne bi tekmovali. Ali pa se podali v bazen, kjer bi lahko intenzivno plavali. Brez tekmovalnosti, ki preveva večino športnih dejavnosti, kjer iščejo zlasti mlade športne talente, v ozadju ali celo odrinjeni pa ostajajo manj spretni otroci, ki so zaradi nekoliko večje nerodnosti vse bolj zavrti.”
Kocjanova dodaja, da za manj spretne mladostnike danes ni več toliko možnosti, ali pa jih sploh ni več, kot so jih imeli njihovi vrstniki še pred nekaj desetletji. Omenja društva za mlade, ki so spodbujala zlasti druženje. Tudi članarine ni bilo, ali pa vsaj ni bila tako zasoljena, da bi jo zmogli le premožnejši starši, kot se to dogaja v večini današnjih športnih klubov.
Druženje in socializacija
Takšna druženja v neke vrste rekreativnih društvih v ne tako oddaljeni preteklosti (denimo v občinskih društvih, ki so se najpogosteje imenovala Partizan), niso spodbujala tekmovalnosti in razlikovanja mladih za vsako ceno.
Med vrstniki tedanjega časa ni bilo pomembno, kdo je najspretnejši, kdo najhitreje teče in kdo zaostaja. “Imela pa so to pozitivno lastnost, da so otroke povezovala, skrbela hkrati za njihovo socializacijo, navezovanje stikov,” opisuje zdravnica in poudarja, da takšnih dejavnosti za mlade dandanes ni več. “Mladi so radi prihajali, igrali igro med dvema ognjema, skakali na trampolinu in se zdravo zabavali. Zato so bile prejšnje generacije otrok veliko bolj zdrave od sedanjih, kjer so bili tudi manj spretni enako dobro sprejeti.”
Nezdrav življenjski slog, ki zavrača gibanje, uživanje zlasti zelenjave in sadja, prisega pa na ždenje pred računalnikom in tv ekranom, pa ni značilen le za zimo. Starši sami navajajo in potožijo, da otrok izpred računalnika ne zmorejo zbezati niti poleti. Zato ne preseneča podatek zdravnikov, da so mladostniki vse manj gibčni, vse bolj napeti in pod stresom ter vse teže navezujejo stike z drugimi.
Znano je, da zaradi lenobnost telo zakrni, psiha otopi, človek postaja asocialen. Zato zdravnica za poletne počitnice svetuje plavanje in druženje z vrstniki: “S plavanjem in druženjem si bodo nabrali fizično, z njo pa tudi zdravo psihično kondicijo. Žal je mnogim druženje v živo nezanimivo, kar se že odraža na pomanjkljivem izražanju, zlasti pa na vse slabši socializiranosti.”
JASNA ARKO
